Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (2.501-2.525)


  1.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
  2.      komité  -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
  3.      komódnost  -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost komodnega: popustil je le zaradi komodnosti / zanemarjanje zdravnikovih navodil iz komodnosti / izredna komodnost in funkcionalnost ležišča / že od nekdaj mu je všeč komodnost ♪
  4.      kómornik  in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑) 1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika 2. v nekaterih deželah vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov ♪
  5.      kómornost  -i ž (ọ̑) lit., muz. značilnost komornega: komornost prireditve ♪
  6.      kompáktnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost kompaktnega: s tem se kompaktnost snovi poveča / publ. notranja kompaktnost strankinega vodstva slabi ♪
  7.      komparativíst  -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost ♪
  8.      kompatibílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost: kompatibilnost gospodarstev ♪
  9.      kompavnden  tudi compounden -dna -o [kompáu̯nd-] prid. (ȃ) elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  10.      kompenzácija  -e ž (á) glagolnik od kompenzirati: takšno pisanje je nekakšna kompenzacija za podzavestne bolečine; to dela zaradi kompenzacije manjvrednostnega kompleksa / beli je izgubil figuro brez kompenzacije ♦ ekon. kompenzacija obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama, nastalih iz zamenjave blaga; jur. kompenzacija (raz)žalitve opustitev kaznovanja ali milejše kaznovanje zaradi obojestranske (raz)žalitve ♪
  11.      kompeténten  -tna -o prid., kompeténtnejši (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen: za reševanje teh vprašanj je kompetenten delavski svet; ni bil kompetenten, da bi odstavil tajnika / o tem povprašaj na kompetentnem mestu 2. ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj kompetentnega; to je delo enega najkompetentnejših poznavalcev Prešerna / naslonil se je na kompetentne vire zanesljive; sam.: to presojo prepuščam bolj kompetentnim ♪
  12.      kompeténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kompetentnega: skromno je sodil tudi o svoji filozofski kompetentnosti / to presega sodnikovo kompetentnost ♪
  13.      kompilácija  -e ž (á) nav. slabš. knjižno delo, razprava, ki temelji na tujih ugotovitvah, dognanjih: avtor priznava, da je njegovo delo kompilacija; spretno sestavljena kompilacija // izdelava, sestavljanje knjižnega dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: pogosto je zašel v kompilacijo ♪
  14.      kompilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: nič izvirnega ni napisal, vse življenje je samo kompiliral / kompiliral je iz različnih virov ♦ jur. sestavljati nove predpise po starih brez bistvenih sprememb ♪
  15.      kompléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten ◊ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk kompléksno prisl.: življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno ♪
  16.      kompléksnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kompleksnega: kompleksnost problematike zahteva strokovno reševanje / o vprašanju razpravljajo v vsej njegovi kompleksnosti / dramatizator je odvzel osrednjemu liku življenjsko kompleksnost in s tem resničnost ♪
  17.      komplementárnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti ♪
  18.      komplicíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi ♪
  19.      kompozíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. sestavljen, zložen: trdo gorivo kompozitnega tipa ♦ um. kompozitni kapitel kapitel z značilnostmi jonskega in korintskega kapitela ♪
  20.      kompromísnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kompromisnega: kompromisnost izjave / zanj sta značilni prilagodljivost in kompromisnost ♪
  21.      kompromitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪
  22.      komunálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije 2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi ◊ polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah ♪
  23.      komunicíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja ♪
  24.      komunikácija  -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji ♪
  25.      komunikatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost komunikativnega: prepričljivost in komunikativnost prikazanih kratkih filmov / umetnikova težnja po komunikativnosti / ta literatura je brez komunikativnosti ♪

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA