Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (231-255)


  1.      avtonomíja  -e ž (ȋ) samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja ♪
  2.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti ♪
  3.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
  4.      avtoritárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev ♪
  5.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
  6.      avtoritatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
  7.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
  8.      azbést  -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta ♪
  9.      ázimut  -a m (ȃ) geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40° ♪
  10.      ažúrnost  -i ž (ȗ) adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost ♪
  11.      babuvízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa ♪
  12.      bájanje  -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
  13.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka ♪
  14.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  15.      bájtar  -ja m (ȃ) lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem ♪
  16.      bájtarica  -e ž (ȃ) lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice ♪
  17.      bákla  -e ž (ȃ) svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja ♪
  18.      baktêrija  -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij ♪
  19.      baláda  -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem: ljudska, nordijska, moderna balada // muz. skladba baladnega značaja ♪
  20.      balansír  -ja m (í) strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji ♪
  21.      balást  -a m (ȃ) 1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast; pren. ti podatki so le nepotreben balast; znebil se je balasta iz preteklosti; v drami je preveč modnega balasta 2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov ♪
  22.      balkón  -a m (ọ̑) ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu; soba z balkonom // prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež ♪
  23.      bálneoterapíja  -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom: balneoterapija želodčnega čira ♪
  24.      balustráda  -e ž (ȃ) arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna; baročna balustrada; stopnišča z balustradami ♪
  25.      banalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet ♪

   106 131 156 181 206 231 256 281 306 331  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA