Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (1.656-1.680)


  1.      hídrometeorolóški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba ♪
  2.      hierárhičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hierarhičnega: hierarhičnost fevdalne družbe ♪
  3.      higiéničnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov ♪
  4.      higroskópičnost  -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
  5.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
  6.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  7.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
  8.      hímničnost  -i ž (í) lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost ♪
  9.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  10.      hinávski  -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
  11.      hípercivilizácija  -e ž (ȋ-á) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita civilizacija: hipercivilizacija zahodnega sveta ♪
  12.      híperfúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize ♪
  13.      hipertoníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije // bolezensko povečanje napona mišičja ♪
  14.      hípnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hipnega: hipnost sreče ♪
  15.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma ♪
  16.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  17.      hipotáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
  18.      hipotenúza  -e ž (ȗ) geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo ♪
  19.      hipotétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage ♪
  20.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje ♪
  21.      hipotoníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja ♪
  22.      hírati  -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
  23.      histêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha ♪
  24.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben ♪
  25.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪

   1.531 1.556 1.581 1.606 1.631 1.656 1.681 1.706 1.731 1.756  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA