Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nečuten (2)
- nèčúten 1 -tna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni ♪
- nèčúten 2 -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip ♪