Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

naslavljati (6)

1.      naslávljati  -am nedov. (á) 1. pisati naslov prejemnika pošiljke: naslavljati pošiljke / vsa pisma je naslavljal na brata 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: naslavljati očitke meščanstvu; naslavljati kritike, pohvale na predsednika 3. knjiž. dajati naslov: naslavljati pesmi, poglavja / naslavljati slike z abstraktnimi naslovi 4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslavljali so ga (s) tovariš predsednik; naslavljati koga z doktorjem ♪
2.      podnaslávljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi ♪
3.      naslávljanje  -a s (á) glagolnik od naslavljati: naslavljanje poštnih pošiljk / opustiti naslavljanje poglavij / naslavljanje nadrejenih oseb; spoštljivo naslavljanje ♪
4.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali ♪
5.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
6.      podnaslávljanje  -a s (á) glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo ♪