Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nasiten (11)



  1.      nasíten  -tna -o prid.) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno
  2.      nasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  3.      hlastáč  -a m (á) redko 1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač 2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač
  4.      nasitljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti 2. nasiten: nasitljiva hrana
  5.      nasládnež  -a m () ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež
  6.      nènasítnež  -a m (-) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
  7.      nènasítnik  -a m (-) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj
  8.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval
  9.      potrebújež  -a m () ekspr. moški z veliko spolno slo: nenasiten potrebujež
  10.      síven  -vna -o prid.) nar. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili 2. nasiten, redilen: sivna jed
  11.      slástnik  -a m () zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA