Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

naseben (1)


  1.      nasében  -bna -o prid. (ẹ̑) filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti ◊ geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA