Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
narejati (14) 
- naréjati -am nedov. (ẹ́) star. delati, napravljati: narejati ogenj; takrat so narejali zelo majhna okna; znal je narejati pisma pisati, sestavljati / črne oči jo narejajo mikavno / golazen nareja škodo; sonce nareja sence naréjati se delati se: žulji se mu narejajo / nareja se veselega; no, kaj bi se narejal / vreme se nareja se izboljšuje ♪
- ponaréjati -am nedov. (ẹ́) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja: več let je ponarejal denar, dokumente; v šoli ponareja očetove podpise // delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: znal je spretno ponarejati kipe; ponarejati vino 2. prikazovati kaj drugače, kakor je: ponarejati rezultate tekmovanja / ponarejati resnico; ima bujno domišljijo, zato kar naprej ponareja dejstva ponaréjati se pretvarjati se: zakaj se ponarejaš; ponareja se, da jo ima rad ♪
- prenaréjati -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal prenaréjati se pretvarjati se: zna se dobro prenarejati ♪
- číniti -im nedov. (ȋ ȋ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno ♪
- déjstvo -a s (ẹ̑) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni ♦ jur. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice // navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti ● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že
odločene, izvršene ♪
- drugáčiti -im nedov. (á ȃ) star. spreminjati, preoblikovati: vsega ni mogoče prenarejati in drugačiti; svet se drugači ♪
- flódrati -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara ♪
- imitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati: imitirati mahagoni / obnavljal je kipe in imitiral stare slike / to blago imitira irhovino 2. knjiž. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemati, oponašati: imitirati koga v vedenju / imitiral je ptičje petje imitíran -a -o: imitiran marmor; imitirano usnje ♪
- malíčiti -im nedov. (í ȋ) nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz // spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem // pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / redko kaj se tako lepotičiš in maličiš ♪
- naréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od narejati: narejanje obleke / v njenih očeh ni bilo nobene laži in nikakršnega narejanja ♪
- nôvec -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce ♪
- ponaréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od ponarejati: ponarejanje kovanega denarja / ponarejanje zgodovine ♪
- potvárjati -am nedov. (á) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati: potvarjati listine // prikazovati kaj drugače, kakor je; pačiti: članek potvarja dejansko stanje; potvarjati dejstva, resnico 2. publ. maličiti, kvariti: potvarjati jezik potvárjati se publ. pretvarjati se: kaj bi se potvarjal ♪
- prenaréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno ♪