Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

naredba (7)

1.      narédba  -e ž (ẹ̑) 1. star. odredba, odlok, ukaz: izdati naredbo; cerkvene, cesarske naredbe / gozdna naredba zakon o gozdovih 2. nar. zahodno naprava, priprava: naredbe za spravljanje sena ♪
2.      ponarédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od ponarediti: ponaredba podpisa, žiga / spretna ponaredba slike / ponaredba resnice 2. kar je ponarejeno: ta pesem je ponaredba v ljudskem stilu; izdelke so vrnili, ker so bili ponaredbe ♪
3.      prenarédba  -e ž (ẹ̑) star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona ♪
4.      narédben  -a -o (ẹ̑) pridevnik od naredba: naredbena obveza ♪
5.      potvára  -e ž (ȃ) zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega ♪
6.      potvóra  -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž ♪
7.      potvórba  -e ž (ọ̑) ponaredba, ponaredek: potvorba dokumentov / rezultati teh štetij so potvorbe; spretne potvorbe; potvorba zgodovine ♪