Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nared (941-965)


  1.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  2.      pánkrt  -a m (á) slabš. nezakonski otrok: rodil se je kot pankrt // otrok: to so mi pa pankrti naredili / kot psovka prekleti pankrt ♪
  3.      paráfa  -e ž (ȃ) knjiž. značilno skrajšan podpis: pripisati parafo; lepa parafa / naredil je parafo pod okrožnico pisno znamenje, da je prebral, da je obveščen ♪
  4.      parafírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti pisno znamenje, navadno v obliki skrajšanega podpisa: vsa obvestila je parafiral ♦ jur. parafirati pogodbo doseči soglasje glede formulacije besedila, dela besedila ♪
  5.      paralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana ♪
  6.      pás  -ú tudi -a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo ∙ ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju // tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas 2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu // del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega 3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice 4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka // kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju 5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato področje, območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju // ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji 6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; prehitevalni pas; razmejiti vozne pasove ◊ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme ♪
  7.      pásti  pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči / listje je že padlo z drevja odpadlo 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil / nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so / padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne ● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh ◊ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel pádel -dla -o: postaviti spomenik padlim borcem; nanovo padli sneg ∙ evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke ♦ rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih ♪
  8.      pášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
  9.      pášta  -e ž (ȃ) nar. primorsko jed iz testenin: jesti, kuhati pašto // testenine: narediti pašto iz šestih jajc ♪
  10.      pavlíhovstvo  -a s (í) ekspr. lastnost šaljivega, hudomušnega človeka: pavlihovstvo njenega brata jo je že jezilo; v vsaki družbi so ga imeli radi zaradi njegovega pavlihovstva // šaljivo, hudomušno dejanje: zmeraj je naredil kakšno pavlihovstvo ♪
  11.      peréšček  -čka m (ẹ̑) pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo // ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček ♪
  12.      perforírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list ♦ elektr. perforirati znake na kartice vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre perforíran -a -o: perforiran filmski trak; perforirana kartica ♪
  13.      perpetuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur ♪
  14.      pès  psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; pes čuvaj // samec take živali: pes in psica 2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti 3. v medmetni rabi izraža a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel 4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba ● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; žarg., gled. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ◊ astr. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys ♪
  15.      pesják  -a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak 3. ekspr., redko (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči 4. redko rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka ♪
  16.      pést  -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
  17.      pêtlja  -e ž (é) 1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke 2. redko pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo 3. redko zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja ◊ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo ♪
  18.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  19.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  20.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
  21.      pízda  -e ž (ȋ) vulg. 1. žensko spolovilo: pizda in kurec 2. ničvreden, slab človek: pizda si, če tega ne narediš / kot psovka molči, ti pizda ♪
  22.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  23.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪
  24.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali ● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je ♪
  25.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪

   816 841 866 891 916 941 966 991 1.016 1.041  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA