Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nared (2.916-2.940)


  1.      zonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: zonegavi že tisto večerjo, lačen sem; z lučjo bo treba nekaj zonegaviti, da bo gorela / bodo že naredili, je zonegavil rekel, povedal ● ekspr. dekle se je zonegavilo s tujcem imelo ljubezenske, spolne odnose ♪
  2.      zoráti  zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo; zorati in pobranati / zorati za ozimino 2. z oranjem narediti: zorati brazdo; pren. skrb mu je zorala gube na čelu ● redko zorati cesto splužiti zorán -a -o: pot do vasi še ni zorana; zorano polje; prim. izorati ♪
  3.      zovínkati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti ovinkasto: novo cesto so preveč zovinkali zovínkan -a -o: zovinkana pot ♪
  4.      zóžiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil ♦ lingv. ozki e se pred r zoži // narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo // zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil zóžen -a -o: zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena ♪
  5.      zracionalizírati  -am dov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda ♪
  6.      zráčnik  -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje: narediti, zapreti zračnik; zračniki v strehi; odvod sopare v zračnik ♪
  7.      zradikalizírati  -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: zradikalizirati svoj nazor / zradikalizirati stranko ♪
  8.      zradírati  -am dov. (ȋ) 1. navadno z radirko zbrisati, odstraniti napisano, narisano: zradirati besedo, pomožne črte / nekatere madeže lahko zradiramo s kruhovo sredico 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več: rudnika ni mogoče kar zradirati; zradirati iz spomina, z zemlje zradíran -a -o: ime je bilo zradirano ♪
  9.      zrahljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: zrahljati zemljo; zrahljati z oranjem, s prekopavanjem / zrahljati slamo, žimo / zrahljati blazine; zrahljati posteljo b) trdno, tesno nameščeno: zrahljati obveze; zrahljati si pas, kravato / zrahljati vozel; zrahljati vajeti popustiti 2. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: zrahljati disciplino, enotnost / prepiri so zrahljali vezi v družini ● ekspr. skrbi so mu zrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. zdravje se mu je zrahljalo ni več tako zdrav zrahlján -a -o: zrahljana morala; zrahljana prst; zrahljane vezi ∙ ekspr. imeti zrahljane živce biti živčen, razdražljiv ♪
  10.      zràk  zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka 5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku // s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku ● redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene ◊ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
  11.      zravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati 2. narediti, da pride kaj a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo // vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati zravnáti se postati raven: po nekaj ovinkih se cesta zravna zravnán -a -o: zravnan hrbet; zravnana obleka; prisl.: zravnano hoditi, sedeti; prim. izravnati ♪
  12.      zrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili 2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto zrédčiti se 1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči 2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo zrédčen -a -o: z vodo zredčeno mleko ♪
  13.      zredigírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti: zredigirati zbornik 2. narediti, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spremeniti, popraviti: zredigirati članek ◊ lingv. zredigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčleniti v pismeni obliki, urediti ♪
  14.      zredíti  -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček 2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za zakol / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka ● ekspr., redko zrediti veje odebeliti jih zredíti se 1. postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zredi; prašič, vol se je zredil / zrediti se v obraz, trebuh / ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal 2. zastar. zrasti, odrasti: v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati zrejèn -êna -o: v hiši zrejena ptica ♪
  15.      zreducírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: zreducirati izdatke; zreducirati porabo na najmanjšo mogočo mero / zreducirati vojaštvo / zreducirati zemljiško posest b) glede na možni razpon: zreducirati tuje vplive 2. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: zreducirati raziskovanje na kmečko arhitekturo / zreducirati problematiko na tri bistvena vprašanja; razprava se je zreducirala le na nekaj vodilnih delavcev zreducíran -a -o: zreduciran program; zaradi neprestanih bojev so bile partizanske čete zreducirane; v objavi je pesem zreducirana na nekaj vrstic ♪
  16.      zregulírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnati: zregulirati zavore 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: zregulirati naslonjalo ♦ teh. zregulirati ventil 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: potok so že zregulirali ♪
  17.      zrèl  in zrél -éla -o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek // pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle // v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti // glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo ● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši ◊ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja zrélo prisl.: zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem ♪
  18.      zrelativizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti relativno: zrelativizirati vrednostna stališča; pojem dela se je zrelativiziral zrelativizíran -a -o: zrelativizirane trditve ♪
  19.      zrélost  -i ž (ẹ́) stanje zrelega: ugotoviti zrelost sadja; stopnja, znaki zrelosti / doseči zrelost pri dvajsetih letih / duševna, umska zrelost / leta zrelosti; dajal, naredil je vtis moške zrelosti / prezgodnja zrelost otroka / stvar njegove zrelosti je, kako se bo odločil; zrelost v presoji ◊ agr. drevesna zrelost pri kateri se pecelj lahko loči od rodnega lesa; polna zrelost semena pri kateri v ustreznih razmerah seme lahko vzkali; biol. spolna zrelost organizma razvojna stopnja, pri kateri se lahko spolno razmnožuje; ped. šolska zrelost stopnja telesne in duševne razvitosti, potrebna za vpis v osnovno šolo; soc. socialna zrelost ♪
  20.      zrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: če hočem narediti drugače, se takoj zrepenči / zrepenčiti se nad kom / ne laži, se zrepenči nad njim ♪
  21.      zrésniti  -im, in zresníti in zrésniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̄) narediti, da kdo postane bolj resen: novica o nesreči jih je zresnila; ob teh besedah so se vsi zresnili; za trenutek, v hipu se zresniti / po tej izkušnji se je fant zresnil in začel delati / spoznanje mu je zresnilo obraz; obraz se ji je zresnil zrésnjen -a -o: zresnjen človek; zresnjen obraz; zresnjen je odkimal; prisl.: zresnjeno odgovoriti ♪
  22.      zrevolucionírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. narediti kaj revolucionarno: zrevolucionirati delavstvo; s svojimi idejami je zrevolucioniral množice / zrevolucionirati družbeno zavest 2. povzročiti velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: zrevolucionirati gospodarstvo, promet / ekspresionizem je zrevolucioniral obliko zrevolucioníran -a -o: zrevolucionirani delavci; vsa dežela je bila zrevolucionirana ♪
  23.      zrézati  zréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti kose, dele: zrezati meso, zelenjavo; zrezati z nožem / zrezati na kocke, lističe, rezine 2. z rezanjem odstraniti: zrezati scefrane koščke z roba hlač; shujšal je, kot bi meso zrezal z njega zelo, hitro zrézan -a -o: na drobno zrezan peteršilj; prim. izrezati ♪
  24.      zríbati  -am dov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu narediti iz živila majhne kose, dele: zribati repo, zelje; zribati ali nastrgati korenje / zribati na rezance 2. očistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: zribati tla / zribati kuhinjo 3. ekspr. zdrgniti: zribati ozeble roke s snegom; zribati si obraz zríban -a -o: zriban pod; zribana repa ♪
  25.      zrísati  zríšem dov. (ȋ) s črtami upodobiti: zrisati hišo, ladjico // s črtami narediti: zrisati razpredelnico / zrisati kroj na papir / natančno zrisati načrt zrísan -a -o: natančno zrisani liki; prim. izrisati ♪

   2.741 2.766 2.791 2.816 2.841 2.866 2.891 2.916 2.941 2.966  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA