Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

napuhnjen (4)

1.      napúhnjenec  -nca m (ȗ) raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec ♪
2.      napúhnjenka  -e ž (ȗ) raba peša domišljavka, prevzetnica: priznal je, da je napuhnjenka ♪
3.      napúhnjenost  -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost ♪
4.      napúhniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo ♪