Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

napošev (1)

1.      napošév  prisl. (ẹ̑) star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki ♪