Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
napetje (1)
- napétje -a s (ẹ̑) knjiž. 1. glagolnik od napeti napnem: to je storil s skrajnim napetjem vseh mišic / napetje moči in volje 2. redko napetost: duševno napetje; čakati v velikem napetju ♪