Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (976-1.000)


  1.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  2.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
  3.      inkáso  -a m (ȃ) 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli ♪
  4.      inkrustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika ♪
  5.      inserát  -a m (ȃ) objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame // krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami ♪
  6.      insígnije  -nij ž mn. (í ȋ) predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja ♪
  7.      insinuácija  -e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo ♪
  8.      insinuírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti ♪
  9.      instrumènt  in inštrumènt -ênta m (ȅ é) 1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente; pripraviti instrumente za operacijo; uporabljati moderne instrumente; natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti 2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument; uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument 3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje; uporabljati davčne, finančne, politične instrumente // predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki ◊ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; muz. električni instrumenti ♪
  10.      instrumentalízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da so ideje in dejstva samo sredstva za uresničevanje človekovih namenov: Deweyev instrumentalizem ♪
  11.      instrumentárij  in inštrumentárij -a m (á) 1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo: klinika je nabavila nov kirurški instrumentarij; laboratorijski instrumentarij; instrumentarij za operacije oči / šola je še brez potrebnega instrumentarija učnih pripomočkov; pren., knjiž. pisatelj je v romanu uporabil vse bogastvo svojega realističnega instrumentarija 2. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstva, pripomočki: gospodarski, politični instrumentarij / novi instrumentarij je prizadel več podjetij novi predpisi, ukrepi ♪
  12.      instrumênten  in inštrumênten -tna -o prid. (ē) namenjen za instrumente, orodje: instrumentna mizica ♦ teh. instrumentna plošča plošča s pregledno vgrajenimi instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja ♪
  13.      inšpiciènt  -ênta in -énta tudi inspiciènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder ♪
  14.      inštalácija  in instalácija -e ž (á) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega stroja namestitev in priključitev // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: inštalacija v tej stavbi je zastarela / cevna, kabelska inštalacija; električna, plinska, odtočna, telefonska, vodovodna inštalacija; hišne inštalacije v poslovnih ali stanovanjskih stavbah; industrijske inštalacije v industrijskih objektih ♦ elektr. nadometna z vodniki nad ometom, podometna inštalacija z vodniki pod ometom 2. rel. uradna postavitev, uvedba na službeno mesto, umestitev: inštalacijo novega župnika je opravil dekan ♪
  15.      inštalatêr  in instalatêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: poklicati inštalaterja; učiti se za inštalaterja / vodovodni inštalater ♪
  16.      inštalatêrstvo  in instalatêrstvo -a s (ȇ) dejavnost, ki se ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: razvoj inštalaterstva / vodovodno inštalaterstvo ♪
  17.      inštalírati  -am in instalírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti 2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof 3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi inštalíran in instalíran -a -o: plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu ♦ elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni ♪
  18.      integrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja ◊ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati ♪
  19.      integrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok ♪
  20.      inténcija  -e ž (ẹ́) knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu // namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko ◊ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  21.      interákcija  -e ž (á) knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje: privesti do interakcije med delavci in vodilnim osebjem; medsebojna interakcija; interakcija človeka s človekom; delo je rezultat interakcije mnogih ljudi / doseči kaj v interakciji z oblastjo ♦ aer. interakcija medsebojno aerodinamično vplivanje teles; interakcija delov letala; fiz. interakcija medsebojno delovanje delcev, polj; elektromagnetna interakcija; soc. družbena interakcija medsebojno delovanje ali vplivanje med posamezniki ali skupinami ♪
  22.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪
  23.      interès  tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid ♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa ● publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo ♪
  24.      interesánten  -tna -o prid., interesántnejši (ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden 2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno 1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega ♪
  25.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA