Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (334-358)



  1.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
  2.      blagohôten  -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagohôtno prisl.: blagohotno razložiti
  3.      blagoslòv  -óva m ( ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
  4.      blagoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju
  5.      blagóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago: a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja ♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi b) blagovni vzorci za novo modno sezono
  6.      blèsk  in blésk bléska m ( ẹ́; ẹ̑) 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh // knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta
  7.      blízu  prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje ∙ prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko 2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo 3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi 4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; redko govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
  8.      blók  -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjofilat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
  9.      blokáda  -e ž () 1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado; gospodarska blokada; posledice blokade 2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado; priti skozi blokado; aretirali so ga pri ulični blokadi / pomorska blokada ◊ fin. blokada denarnih sredstev blokiranje; med. blokada začasna ustavitev delovanja; šah. blokada figure preprečitev gibanja, premikanja; šport. blokada preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokada postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke
  10.      blokírati  -am dov. in nedov. () 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
  11.      bòb  bôba m ( ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus
  12.      bodálnica  -e ž () nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev
  13.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
  14.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč
  15.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
  16.      bòj  bôja m ( ó) 1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj ∙ smrtni boj umiranje, agonija 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice delovnih ljudi; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi ◊ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj
  17.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
  18.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober
  19.      bolovánje  -a s () glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu
  20.      bóm  bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti sem
  21.      bómbnik  -a m (ọ̑) veliko letalo, namenjeno za metanje bomb na cilj: bombniki so bombardirali vojaške centre; nad mestom so leteli bombniki; atomski bombnik; težki bombniki; jata bombnikov; oporišče za ameriške bombnike
  22.      bómkanje  -a s (ọ̑) zastar. uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih
  23.      bórba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek
  24.      boríti se  -ím se nedov. ( í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države
  25.      bórvazelín  -a m (ọ̑-) antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom

   209 234 259 284 309 334 359 384 409 434  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA