Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (3.284-3.308)


  1.      rozárij  -a m (á) vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij; ogled rozarija ♪
  2.      rozéta  -e ž (ẹ̑) 1. um. okras v obliki stiliziranega cveta: sklepnik je okrašen z rozeto; izrezljana, pozlačena rozeta / peterolistna rozeta z reliefno podobo cveta s petimi cvetnimi listi; stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu // okroglo okno s krogovičjem v gotski arhitekturi: rozeta nad portalom; fasada z rozeto / gotska rozeta 2. kar je temu podobno: stekleni drobci v kalejdoskopu se zbirajo v rozete; rozete iz zastav; kamni v prstanu so razvrščeni v obliki rozete 3. znak, trak v obliki rožice kot okras, znamenje pripadnosti, odlikovanja: rdeča rozeta častne legije; v gumbnici je imel rozeto z zlatimi resicami ◊ bot. (listna) rozeta pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih, (listna) rožica; teh. rozeta pokrov, navadno okrogel, za prekrivanje stika med cevjo in zidom ♪
  3.      rozína  -e ž (ȋ) nav. mn. posušena grozdna jagoda nekaterih trt, ki se uporablja zlasti za nadev: potresti razvaljano testo z rozinami ♪
  4.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  5.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene ♪
  6.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana ♪
  7.      rušílnost  -i ž (ȋ) sposobnost za rušenje: velika rušilnost dinamita ♪
  8.      rušína  tudi rúšina -e ž (í; ú) star. ruša: obložiti stezo z rušinami; kompost iz gnoja in rušin / sledovi koles na rušini ♪
  9.      s  [ès in sǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, s tudi ès êsa tudi s-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik ◊ agr. S kljuka kljuka, ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici; lingv. s kot kratica samostalnik srednjega spola ♪
  10.      sabotáža  -e ž (ȃ) namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaže; sabotaža v rudniku / gospodarska sabotaža / proti sovražniku so se borili tudi s propagando in sabotažami ♪
  11.      sabotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo // nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo 2. žarg. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; puška je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala ♪
  12.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo ♪
  13.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  14.      sáje  sáj ž mn. (á ȃ) črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra ♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje ♪
  15.      salón  -a m (ọ̑) 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon ∙ ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti 2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode ♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi 3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon // razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon ♪
  16.      sám 1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase 2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam; otrok že sam hodi; naredi, ugani, znajdi se sam; vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami 3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo; baraka se že sama podira; ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom // v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno 4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev; pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj; drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu; po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli // z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob // poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela 5. v zvezi s se poudarja odnos do osebka a) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; s takim ravnanjem škodi samemu sebi; hvali samega ali sam sebe; obvladati samega sebe; samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; stanovanje sta imela popolnoma sama zase; hiša stoji sama zase; besedilo samo na sebi ni nič posebnega; zmaga nad samim seboj; bila je nezadovoljna s samo seboj 6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem; z zaposlitvijo je postala sama svoja; poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen // v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja ● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.: nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem ♪
  17.      sám 2 -a -o zaim. (ȃ ā) 1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako // nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list // izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata 2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje // poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta 3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo 4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal ● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani ♪
  18.      samó  prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel, kar hočeš / ekspr. v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti // nav. ekspr., navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej // izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat 3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj 4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar 5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal // izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti II. v vezniški rabi 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res // z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč // v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem 2. nav. ekspr., navadno v zvezi ne samo - ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno 3. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno ● ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena ♪
  19.      sámocenzúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura ♪
  20.      sámohvála  -e ž (ȃ-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči ♪
  21.      sámoizpopolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ-ȃ) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje ♪
  22.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno ♪
  23.      samomòr  -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
  24.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati ♪
  25.      sámopohába  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali ♪

   3.159 3.184 3.209 3.234 3.259 3.284 3.309 3.334 3.359 3.384  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA