Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (2.901-2.925)


  1.      prikláda  -e ž (ȃ) 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade ∙ zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade 3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada ♪
  2.      priklápljati  -am nedov. (ā) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: vlaku so na vsaki postaji priklapljali nove vagone 2. povezovati z omrežjem; priključevati: priklapljati plinske štedilnike / kar naprej je priklapljal radio vklapljal, vključeval ♪
  3.      prikléti  -kólnem [u̯n] dov., prikolníte tudi prikólnite; priklél; nam. priklét in priklèt (ẹ́ ọ́) preklinjajoč priti: iz hiše je priklel vojak ♪
  4.      priključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: priključevati vagone 2. povezovati z omrežjem: priključevati gospodinjske aparate / ne priključuj radijskega sprejemnika vklapljaj, vključuj // povezovati s čim sploh: priključevati nove hiše na plinovod, toplovod 3. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: priključevati občini manjše kraje priključeváti se začenjati biti skupaj s kom: po poti so se jim priključevale nove skupine; priključeval se je različnim družbam // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridruževati se: priključevati se partizanom / priključevati se odporniškemu gibanju ● publ. priključujem se vašemu mnenju soglašam z vami ♪
  5.      prikljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju ● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena ♪
  6.      priklopíti  in priklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena ♪
  7.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪
  8.      prikrívati  -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba ♪
  9.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
  10.      prilágati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju ♪
  11.      priléči  -léžem dov., prilézi prilézite; prilégel prilêgla; nam. priléč in prilèč (ẹ́ ẹ̑) knjiž. leči h komu: prilegla je k otroku, da bi hitreje zaspal ♪
  12.      priléči se  -léžem se dov. in nedov., prilézi se prilézite se; prilégel se prilêgla se; nam. priléč se in prilèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje: mleko, vino se ti bo prileglo / pohvala se mu je prilegla; zjutraj se mi prileže poležati; prileže se ti, da te pomilujejo / prava kava se zmeraj prileže / zdajle bi se mi prilegel kozarec vina rad bi ga popil; ekspr. majhna podpora bi se mi prilegla rad bi jo dobil 2. pri namestitvi priti v dotik s čim po vsej površini: obleka se je tesno prilegla telesu / palice so se prilegle v zarezo ● nekaj se čevlji priležejo nogi, nekaj se privadi noga čevlju po obliki, velikosti prilagodijo; zastar. ta vzdevek se mu je dobro prilegel je bil primeren, ustrezen zanj prilégel -êgla -o bot. ki se prilega deblu, steblu: prilegli listi; ciprese s pokončnimi prileglimi vejami ♪
  13.      prilégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico 2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami // biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi 3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu prilegajóč se -a -e: tesno se prilegajoča jopica ♪
  14.      prilepíti  in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub ● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil prilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju 2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim ● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji prilépljen -a -o: na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena ♪
  15.      prilépljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prilepljati: prilepljanje znamk / prilepljanje nepotrebnih dodatkov ♪
  16.      prilépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: prilepljati znamke / samice prilepljajo ikre na vodne rastline pritrjujejo; pren., ekspr. delu so prilepljali različne ideološke etikete // ekspr. močno pritiskati: prilepljati obraz na rešetke celice; prestrašen otrok se je prilepljal k materi 2. ekspr. dodajati, pridajati zlasti kaj nepotrebnega: drami ni potrebno prilepljati komentarja ● ekspr. prilepljali so mu različna posmehljiva imena dajali; ekspr. vsi so prilepljali oči na polne krožnike jih nepremično gledali prilépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se prileplja na podplate; lasje so se ji prilepljali k čelu ∙ ekspr. čutil je, kako se mu noge prilepljajo k tlaku kako težko hodi ♪
  17.      prilésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) z lezenjem priti: kača je prilezla izpod skale; polž je prilezel na cesto / ekspr. vlak je prilezel iz predora počasi pripeljal / ekspr. solza mu je prilezla po licu počasi pritekla, pripolzela // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo priti: končno smo prilezli na vrh / vsak večer je prilezla k nam prišla ● žarg. končno je le prilezel do mature s težavo je izdelal vse razrede srednje šole; ekspr. komaj si prilezel na svet, ne boš nam ukazoval zelo si še mlad, neizkušen; ekspr. v družbi, službi je kar visoko prilezel dosegel visok družbeni, službeni položaj ♪
  18.      priletéti  -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec ● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu ♪
  19.      prilízniti se  -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti ♪
  20.      prilizováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izkazovati komu pretirano prijaznost, hvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: če kaj potrebuje, se mi začne prilizovati; prilizovati se direktorju prilizujóč se -a -e: prilizujoči se ljudje so mu zoprni ♪
  21.      priložíti  -ím dov., prilóžil (ȋ í) 1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo // gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir 2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo 3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil 4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil ● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga priložèn -êna -o: priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo ♪
  22.      prilóžnost  -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more ♪
  23.      prilóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži ♪
  24.      primáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
  25.      primázati  -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ) 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes ● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta ∙ nar. pod nos primazani brki prilepljeni ♪

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA