Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (151-175)



  1.      nèzaznamován  -a -o prid. (-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih
  2.      ornamènt  -ênta m ( é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti ◊ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
  3.      ornamentácija  -e ž (á) glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten // ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti
  4.      ornamentálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
  5.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  6.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
  7.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki
  8.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjemum. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov
  9.      ornamentíranje  -a s () glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov
  10.      ornamentírati  -am nedov. in dov. () delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
  11.      oznamenovánje  -a s () knjiž. oznaka: namesto barvnih oznamenovanj bi lahko dali druga
  12.      oznamenováti  -újem dov. in nedov.) knjiž. označiti, zaznamovati: oznamenovati kaj na zemljevidu / s to besedo je oznamenoval hude živčne bolezni / na kratko nam oznamenujte tega moža
  13.      oznamováti  -újem dov. in nedov.) knjiž. označiti, zaznamovati: oznamovati središča lukenj pred vrtanjem / to problematiko bi lahko oznamovali za izrazito meščansko
  14.      nama  -a m, tudi neskl. () 1. tkanina, navadno za vezene bluze, moške srajce: bluza iz belega panama / bombažni, volneni panama 2. slamnik iz zelo tankih rastlinskih vlaken: v predsobi je odložil panama in palico; neskl. pril.: panama slamnik; panama tkanina ♦ tekst. vezava panama vezava, pri kateri se vežeta vsaj po dve podolžni in dve prečni niti
  15.      namêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Američane ali vso Ameriko: panameriške športne igre; panameriško gibanje
  16.      namski  -a -o prid. () navadno v zvezi panamski slamnik panama (slamnik): na glavi je imel panamski slamnik
  17.      poznamenovánje  -a s () knjiž. označitev, zaznamovanje: pazil je na dosledno poznamenovanje naglasov v pesmi / staro poznamenovanje ulic in trgov poimenovanje
  18.      poznamenováti  -újem dov. in nedov.) knjiž. označiti, zaznamovati: poznamenovati kraj na zemljevidu / s pretirano natančnostjo je poznamenoval vsako podrobnost
  19.      prednámec  -mca m () nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali
  20.      predznámba  -e ž () jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice
  21.      prèdznámenje  -a s (-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe
  22.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  23.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  24.      seznàm  in seznám -áma [sǝz in sez] m ( á; ) skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: seznam je nepopoln; sestaviti seznam; natančen seznam; narediti si seznam potrebnih knjig; na koncu razprave je dodan seznam uporabljenih kratic / abecedni seznam volivcev // list s takim skupkom imen: seznam oblačil je treba nalepiti na pokrov kovčka ● biti na seznamu za stanovanjsko posojilo biti med upravičenciadm. plačilni seznam seznam vseh upravičencev do osebnega dohodka in vsote, ki jih ti prejmejo v določenem obdobju
  25.      seznámek  -mka [sǝz in sez] m () knjiž. seznam: narediti seznamek; seznamek dokumentov

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA