Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (134-158)



  1.      namo...  prvi del zloženk () nanašajoč se na dinamo: dinamostroj in dinamo stroj; dinamopločevina in dinamo pločevina
  2.      dinamométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje sile, silomer: z dinamometrom ugotavljati moč rok; kazalci dinamometrov so mirovali
  3.      namostròj  innamo stròj -ôja m (- -ó) redko dinamo
  4.      namski  tudi dinámski -a -o (; ) pridevnik od dinamo: dinamska pločevina
  5.      dinámski  -a -o prid. () nanašajoč se na dinamika 3; dinamičen: dinamske vaje
  6.      dobronaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.: svetujem ti dobronamerno
  7.      dobronamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna
  8.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument
  9.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike
  10.      géodinámičen  -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi
  11.      géodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika
  12.      hídrodinámičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak // ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
  13.      hídrodinámika  -e ž (-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
  14.      namázan  -a -o prid. (-) ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc
  15.      naménski  -a -o prid. (-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev ♦ fin. nenamenski krediti naménsko prisl.: nenamensko trošiti denar
  16.      namerávan  -a -o prid. (-) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen
  17.      naméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje namérno prisl.: nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo
  18.      nèzaznamován  -a -o prid. (-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih
  19.      ornamènt  -ênta m ( é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti ◊ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
  20.      ornamentácija  -e ž (á) glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten // ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti
  21.      ornamentálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
  22.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  23.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
  24.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki
  25.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjemum. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov

   9 34 59 84 109 134 159 184 209 234  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA