Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nam (134-158)
- dínamo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na dinamo: dinamostroj in dinamo stroj; dinamopločevina in dinamo pločevina ♪
- dinamométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje sile, silomer: z dinamometrom ugotavljati moč rok; kazalci dinamometrov so mirovali ♪
- dínamostròj in dínamo stròj -ôja m (ȋ-ȍ ȋ-ó) redko dinamo ♪
- dínamski tudi dinámski -a -o (ȋ; ȃ) pridevnik od dinamo: dinamska pločevina ♪
- dinámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dinamika 3; dinamičen: dinamske vaje ♪
- dobronaméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.: svetujem ti dobronamerno ♪
- dobronamérnost -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna ♪
- eléktrodinámičen -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument ♪
- eléktrodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike ♪
- géodinámičen -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi ♪
- géodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika ♪
- hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak // ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika ♪
- hídrodinámika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika ♪
- nènamázan -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc ♪
- nènaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev ♦ fin. nenamenski krediti nènaménsko prisl.: nenamensko trošiti denar ♪
- nènamerávan -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen ♪
- nènaméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje nènamérno prisl.: nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo ♪
- nèzaznamován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
- ornamènt -ênta m (ȅ é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti ◊ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi ♪
- ornamentácija -e ž (á) glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten // ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti ♪
- ornamentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube ♪
- ornamentálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje ♪
- ornamênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano ♪
- ornamêntik -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki ♪
- ornamêntika -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem ♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov ♪
9 34 59 84 109 134 159 184 209 234