Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nam (126-150)



  1.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju
  2.      dinamít  -a m () brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je nitroglicerin: razstreliti most z dinamitom
  3.      dinamítar  -ja m () žarg. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje
  4.      dinamítarstvo  -a s () žarg., rib. lovljenje rib z metanjem razstreliva v vodo: dinamitarstvo je kaznivo
  5.      dinamíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na dinamit: dinamitni naboj; dinamitna bomba / dinamitna eksplozija
  6.      dinamízem  -zma m () knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcijefiloz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja
  7.      dinamizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti
  8.      namo  tudi dinámo -a m (; ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama
  9.      namo...  prvi del zloženk () nanašajoč se na dinamo: dinamostroj in dinamo stroj; dinamopločevina in dinamo pločevina
  10.      dinamométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje sile, silomer: z dinamometrom ugotavljati moč rok; kazalci dinamometrov so mirovali
  11.      namostròj  innamo stròj -ôja m (- -ó) redko dinamo
  12.      namski  tudi dinámski -a -o (; ) pridevnik od dinamo: dinamska pločevina
  13.      dinámski  -a -o prid. () nanašajoč se na dinamika 3; dinamičen: dinamske vaje
  14.      dobronaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima dobre, poštene namene: noben dobronameren član ne more nasprotovati temu sklepu; tako mislijo vsi dobronamerni ljudje / dobronameren opomin; dobronamerna kritika, pobuda; njene besede so dobronamerne dobronamérno prisl.: svetujem ti dobronamerno
  15.      dobronamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna
  16.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument
  17.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike
  18.      géodinámičen  -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi
  19.      géodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika
  20.      hídrodinámičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak // ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
  21.      hídrodinámika  -e ž (-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
  22.      namázan  -a -o prid. (-) ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc
  23.      naménski  -a -o prid. (-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev ♦ fin. nenamenski krediti naménsko prisl.: nenamensko trošiti denar
  24.      namerávan  -a -o prid. (-) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen
  25.      naméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje namérno prisl.: nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA