Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nadvladuje (1)

1.      nadvladováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval ♪