Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nadvlada (9)
- nadvláda -e ž (ȃ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom ♪
- nadvládanje -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade ♪
- nadvládati -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- nad... ali nàd... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč, nadoblast, nadporočnik, nadškof, nadvojvoda, nadvlada; nadvladovati, nadzirati c) preseganja navadne, običajne mere: nadplanski, nadpolovičen, nadpritisk, nadprodukcija, nadštevilen, nadzvočen č) kvalitativnega preseganja: nadčloveški, nadizkustven, nadljudje, nadnaraven, nadrazumski, nadrealizem, nadstrankarski, nadstvarnost ♪
- nadvládje -a s (ȃ) knjiž. nadvlada: nadvladje imperialističnih držav nad drugimi državami / nadvladje oblike nad vsebino ♪
- supremacíja -e ž (ȋ) knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija ♪
- supremát -a m (ȃ) knjiž. premoč, nadvlada: pomorski supremat države / supremat ene funkcije nad drugimi prvenstvo, prednost ♪
- vrhóvnost -i ž (ọ̄) knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost: spoštovati vrhovnost sosednjih držav; vrhovnost naroda 2. premoč, nadvlada: vrhovnost države nad cerkvijo; v razredni družbi vrhovnost plemstva / človek se je v tisočletjih razvil do svoje vrhovnosti ♪