Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

naduto (6)

1.      nadútost  -i ž (ȗ) lastnost nadutega človeka: ne marajo ga zaradi njegove nadutosti in oholosti ♪
2.      človéče  -ta s (ẹ̄) nav. slabš. majhen, suh človek: bil je majhno človeče zgubanega obraza // slabš. človek, oseba sploh: bil je užaljen, da mu to človeče ukazuje; naduto človeče / kot nagovor izgini, človeče, preden se razjezim ♪
3.      domišljáva  -e ž (ȃ) zastar. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave ♪
4.      frákarstvo  -a s (ȃ) slabš., nekdaj lastnost, značilnost frakarjev: naduto frakarstvo ♪
5.      modrokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost ♪
6.      zvíšenost  -i ž (ȋ) vzvišenost: zvišenost idej, misli / zavest osebne zvišenosti; zvišenost in nadutost ♪