Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nadeja (4)

1.      nadéja  in nádeja -e ž (ẹ̑; ȃ) star. upanje, pričakovanje: nadeja se ji je izpolnila, uresničila; gojiti nadeje; vzbujati prazne, velike nadeje / živi v nadeji, da bo ozdravel ♪
2.      nadéjati se  -am se in nádejati se -am se nedov. (ẹ̑; ȃ) knjiž. 1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati // prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom 2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal nadejajóč se -a -e: nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov ♪
3.      iznenádejati  -am nedov. in dov. (ȃ) zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico iznenádejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan ♪
4.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑; ȅ-ā; ȅ-ȃ) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati ♪