Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nadavek (1) 
- nadávek -vka m (ȃ) zastar. 1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara: nadavek za vola 2. dodatek, nameček: nadavek k davku / na koncu pa še nekaj lepega za nadavek ♪