Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nacija (133)

1.      nácija  -e ž (á) publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod: vsaka nacija ima pravico do svobode; ljudstvo se je izoblikovalo v nacijo / češka, poljska nacija ∙ publ. predstavljal je belce in ameriško nacijo Američane ♪
2.      abalienácija  -e ž (á) redko alienacija ♪
3.      aglutinácija  -e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon ♪
4.      alienácija  -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela ♪
5.      alternácija  -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku ♪
6.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
7.      asignácija  -e ž (á) fin. pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila ♪
8.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
9.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija ♪
10.      dekontaminácija  -e ž (á) voj. odstranitev bojnih strupov, radioaktivnih snovi: opravljati dekontaminacijo; biološka dekontaminacija; kemična dekontaminacija degazacija ♪
11.      denominácija  -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
12.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
13.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju ♪
14.      dezalienácija  -e ž (á) knjiž. odpravljanje, prenehanje alienacije, razodtujevanje: proces dezalienacije ♪
15.      diseminácija  -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
16.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam ♪
17.      divinácija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje ♪
18.      dominácija  -e ž (á) knjiž. prevlada, premoč: dominacija razvitih dežel na svetovnem trgu // oblast, gospostvo: biti pod kolonialno dominacijo; fašistična dominacija; posledice večstoletne tuje dominacije v deželi ♪
19.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
20.      eliminácija  -e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke ♪
21.      emanácija  -e ž (á) 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti // kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami ♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron ♪
22.      fascinácija  -e ž (á) knjiž. močna prevzetost: rešiti se fascinacije / vsi so bili pod fascinacijo tega dogodka ♪
23.      fonácija  -e ž (á) lingv. tvorjenje glasu ♪
24.      geminácija  -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
25.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪

1 26 51 76 101 126