Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nabod (8)
- nabòd -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine; punkcija: z nabodom odstraniti gnoj, kri ♪
- nabodálo -a s (á) 1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo; jekleno, leseno nabodalo ♪
- nabodíčiti se -im se dov. (í ȋ) knjiž., redko zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec) ♪
- jéžek -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata ♪
- nabôsti -bôdem dov., nabôdel in nabódel nabôdla, stil. nabòl nabôla (ó) 1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj: nabosti žuželko na buciko; nabosti na ost / nabodel se je na rjavečo žico ∙ ekspr. nabosti koga z očmi jezno in izzivalno ga pogledati 2. narediti določeno število vbodov, vbodljajev: pred kuhanjem sadeže nabodemo z nožem nabodèn -êna -o: na paličici nabodeno meso ♪
- púnkcija -e ž (ú) med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine, nabod: s punkcijo odstraniti gnojno vsebino; punkcija ciste / lumbalna punkcija ♪
- rážnjič -a m (ā) 1. na žaru pečeno svinjsko meso, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče; ražnjiči in čevapčiči / peči ražnjiče 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti na ražnjič ♪
- róg -a stil. -á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogóvi stil. rógi, tož. mn. rogóve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogóva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑) 1. roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali: žival ima, odvrže rogove; kozel je nastavljal rogove in se pripravljal na trk; krava ga je sunila z rogom; gamsov, volovski rog; poln, votel rog; raven, zavit rog; konica roga; čevlji so trdi kakor rog; bila je tema kakor v rogu zelo; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / bik ga je nabodel, nasadil na rogove // ta izrastek ali temu podobna priprava kot posoda: napolniti rog z medico / pivski rog; rog za smodnik; kip boginje z rogom izobilja s sadjem in cvetjem napolnjenim rogom kot simbolom izobilja, bogastva // temu podobna zvočna signalna
priprava: rog doni, ekspr. poje; trobiti na rog, v rog; zamolkel glas roga / pastir si je naredil rog iz lubja / slišati rog glas roga / bojni rog; lovski rog; poštni rog nekdaj priprava, s katero voznik poštne kočije naznani prihod pošte // kar je temu podobno sploh: rogova polmeseca / zastar. peči rogove rogljiče; ekspr. himalajski rogovi zelo koničasti vrhovi; ekspr. peljati kolo za rogove za balanco 2. muz. trobilo s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati rog / angleški rog; krilni rog krilovka; lovski rog nekdaj kovinski glasbeni instrument s krožno zavito cevjo brez ventilov ● ekspr. na čelu ima rog od udarca buško; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; ekspr. žena mu je nasadila, nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven;
ekspr. polž pokaže roge tipalnice; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; publ. afriški rog Somalija in del Etiopije; nar. koruzni rogi storži; rog kopita roževina ◊ anat. rog sivine vsak od štirih podaljšanih delov sivine; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale ♪