Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (91123)

1.      n  [èn in nǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik ◊ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; aⁿ a na (potenco) n; prim. n-ti ♪
2.      na  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo // za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / neprav. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov // za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na sovražnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto dinarjev na osebo; voziti sto kilometrov na uro 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto // ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo // ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih // za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta // za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni 7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X // za izražanje sredstva ali orodja a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek // za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples; žarg. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje II. z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah // za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem // za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; neustalj. umreti na jetiki za jetiko 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah ● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; neustalj. zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno ◊ lingv. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; poudarek na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [aⁿ]; a na kvadrat [a²]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd. ♪
3.      ná  -te medm. (ȃ) 1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje: na knjigo; na, da boš imel za vstopnico / na nazaj svoj prstan / na, pij / pri klicanju perutnine, živine: piška, na, na; na, sivec / na, tu me imaš, pa me udari / pri udarcu: na to za tvoje jezikanje, na, na, na; na za spomin, da me boš drugič ubogal ∙ ekspr. na roko, da bom držal besedo obljubljam, zagotavljam ti 2. izraža podkrepitev trditve: na, to bo nekaj za naše opravljivce; tako sem se smejal — na, še zdaj imam solzne oči / pri priganjanju živine na, sivka, potegni ♪
4.      nà  tudi ná medm. (ȁ; ȃ) izraža presenečenje: videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi // izraža nejevoljo: na, pa sem spet sam; tako sem pazil, na, zdaj sem pa vse pokvaril ♪
5.      na...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno ♪
6.      nàa  [tudi naka s k, izgovorjenim v grlu] medm. (ȁ) pog. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: naa, tega ne morem napraviti; da bi se vas bal? Naa 2. izraža podkrepitev trditve: naa, tako pa ne bo šlo ♪
7.      naapríliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. prevarati, ukaniti za prvi april: pošteno si me naaprilil; dati, pustiti se naapriliti ♪
8.      nabádanje  -a s (ȃ) glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje ♪
9.      nabádati  -am nedov. (ȃ) z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole ∙ ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati ♪
10.      nabájati  -am dov. (ȃ) knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega: vse mu verjame, kar ji nabaja; stara mati jim je nabajala čudovite stvari ♪
11.      nabárvati  -am dov. (ȃ) dati, nanesti barvo: nabarvati si brke / ekspr. premočno si se nabarvala naličila ♪
12.      nabásati  -bášem tudi -básam dov., tudi nabasájte; tudi nabasála (á ȃ) nav. ekspr. 1. napolniti, natlačiti: nabasati nahrbtnik; nabasal si je pipo in kadil / nabasati zvezke v torbo 2. napolniti orožje z naboji; nabiti: nabasati puško, top nabásati se pog. 1. natlačiti se: nabasali smo se v avtobus 2. zelo se najesti: nabasati se ajdovih žgancev nabásan -a -o: vlak je bil zelo nabasan; nabasana aktovka; nabasana puška ∙ pog. pijače niso dobili, ker so bili že preveč nabasani pijani ♪
13.      nabáva  -e ž (ȃ) oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: ta oddelek skrbi za nabavo; nabava blaga, reprodukcijskega materiala; nabava in prodaja / opravljati nabavo; brezplačno popravilo v določenem roku po nabavi // nabavni oddelek: šef nabave / za to skrbi nabava // nav. ekspr. nakup, preskrba: misliti je treba na nabavo ozimnice / podjetje opravlja nabavo potnih listov ♪
14.      nabáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena; nabavna vrednost / nabavni oddelek; nabavni referent; nabavna in prodajna služba; nabavno-prodajna zadruga; sam.: pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent ♪
15.      nabavítelj  -a m (ȋ) redko nabavljač ♪
16.      nabáviti  -im dov. (á ȃ) oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati // nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list nabávljen -a -o: prevoz nabavljenega materiala ♪
17.      nabávka  -e ž (ȃ) knjiž., redko nabava: nabavka materiala, obutve ♪
18.      nabavljáč  -a m (á) kdor opravlja nabavo: razpisali so delovno mesto nabavljača / ekspr. žena je bolna, pa sem jaz za nabavljača ♪
19.      nabavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nabavljanje: on ima dobre nabavljalne zveze / nabavljalna zadruga nabavna zadruga ♪
20.      nabávljanje  -a s (á) glagolnik od nabavljati: nabavljanje materiala, surovin ♪
21.      nabávljati  -am nedov. (á) oskrbovati se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabavljati material, surovine; nabavljati na domačem tržišču / za poslovalnico nabavlja poslovodja // nav. ekspr. kupovati, preskrbovati: nabavljati meso, mleko ♪
22.      nabavljávec  -vca m (ȃ) redko nabavljač ♪
23.      nabelíti  in nabéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. z beljenjem priti do določene količine česa, navadno platna: dekleta so nabelila balo platna 2. deloma obeliti: nabeliti drevo ♪
24.      naberáčiti  -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije ♪
25.      nabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226