Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (9.776-9.800)
- čezrámen -mna -o prid. (ȃ) ki sega ali se daje čez ramo: čezramni častniški jermen; čutara na čezramni vrvici ♪
- čezrámnik -a m (ȃ) čezramni jermen: beli čezramnik za pištolo ♪
- čezróbnik -a m (ọ̑) teh. tipka na pisalnem stroju, ki omogoča tipkanje čez določen rob ♪
- čezštevílen -lna -o prid. (ȋ) redko nadštevilen, odvečen: odpustili so čezštevilne delavce ♪
- čezúren -rna -o prid. (ȗ) ki presega redni delovni čas; naduren: čezurno delo čezúrno prisl.: delati čezurno ♪
- čežána -e ž (ā) gost, pretlačen kompot, navadno iz jabolk: kuhati čežano; jabolčna čežana ♪
- čežín -a m (ȋ) star. ministrantski zvonček: ministrant pozvončklja s čežinom ♪
- číčanje -a s (ȋ) glagolnik od čičati ♪
- číčniti -em dov. (í ȋ) otr. sesti: punčka čične na tla in se smeje ♪
- čigávršen -šna -o zaim. (ȃ) redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč ♪
- číherni -a -o zaim. (ȋ) zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna ♪
- číkanje -a s (ȋ) glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje ♪
- číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki ♪
- čimmànj in čím mànj in čim mànj prisl. (ȁ; ȋ-ȁ) kar se da malo, kar najmanj: čimmanj razsipaj ♪
- čimpréjšnji -a -e prid. (ẹ̄) kar se da hiter, kar najhitrejši: prizadevanje za čimprejšnji podpis pogodbe; potreben čimprejšnje pomoči ♪
- čímžanje -a s (ȋ) glagolnik od čimžati: čimžanje kož ♪
- čímžen -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati ♪
- čín 1 -a m (ȋ) stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin ♪
- čín 2 -a m (ȋ) zastar. dejanje: saj se ne zaveda svojega čina; odgovoren je za vse svoje čine / rad pripoveduje o svojih junaških činih / film v štirih činih ♪
- čìn medm. (ȉ) posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin ♪
- čincano gl. cinzano ♪
- činčíla -e in -a m (ȋ) 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno ♪
- činčílec -lca m (ȋ) kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev ♪
- činčílji -a -e (ȋ) pridevnik od činčila: činčilji kožuh ♪
- číndara -e ž (ȋ) nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro ♪
9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876