Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (9.751-9.775)
- četveroógeln -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp ♪
- četveroógelnik -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik ♪
- četveroróben -bna -o prid. (ọ̑) redko četverorob ♪
- četverorôčen in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir četverorôčno in četveroróčno prisl.: igrati skladbo četveroročno ♪
- četverostópen -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz štirih stopic: četverostopni jamb, verz ♪
- četverostrán in četverostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma ♪
- četveroštéven -vna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) bot., v zvezi četveroštevni cvet cvet, ki ima po štiri venčne in čašne liste ♪
- četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
- četverovpréžnik -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
- četverovŕsten -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
- čevljárjenje -a s (á) glagolnik od čevljariti: s čevljarjenjem se je skromno preživljal ♪
- čevljárna -e ž (ȃ) čevljarska delavnica: odpreti novo čevljarno ♪
- čevljárnica -e ž (ȃ) star. čevljarska delavnica: čevljarnica in krojačnica ♪
- čezhŕbten -tna -o prid. (ȓ) ki se daje čez hrbet: čezhrbtni jermen ♪
- čézinčéz in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi ♪
- čezkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki sega čez kolena: čezkolenski škornji ♪
- čezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci ♪
- čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov ♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen ♪
- čezmérnost -i ž (ẹ́) lastnost čezmernega: njegova čezmernost je bila ob otroku še očitnejša / čezmernost čustva ♪
- čezmórnik -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: zamolkli glasovi čezmornika; ladja plove kot pravi čezmornik ♪
- čeznaráven -vna -o prid. (á) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: čeznaravna postava 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: upodabljati čeznaravno lepoto ♪
- čeznatúren -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: ima čeznaturen vpliv na množice; čeznaturna moč; čeznaturno trpljenje 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: čeznaturna prikazen ♪
- čezoceánka -e ž (ȃ) pog. čezoceanska ladja: razkošna potniška čezoceanka ♪
- čezoceánski -a -o prid. (ȃ) 1. ki poteka ali se giblje z ene strani oceana na drugo: čezoceanski kabel; čezoceanski letalski promet; čezoceanska ladja / čezoceansko jadranje 2. ki je onstran oceana: čezoceanske posesti ♪
- čezpŕsen -sna -o prid. (ȓ) ki sega ali se daje čez prsi: čezprsni jermen; čezprsni predpasnik ♪
9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851