Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (9.726-9.750)
- četrtínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu ♪
- četŕtléten -tna -o prid. (ȓ-ẹ̑) nanašajoč se na četrt leta: četrtletna naročnina / četrtletna konferenca na šoli četŕtlétno prisl.: revija izhaja četrtletno ♪
- četrtlétnik -a m (ẹ̑) revija, ki izhaja na četrt leta ♪
- četrtníca -e ž (í) nar. gorenjsko četrt mernika: četrtnica orehov, žita ◊ med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
- četrtník -a m (í) nekdaj predstojnik mestne četrti ♪
- četrtnják -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak ♪
- četrtodnévnica -e ž (ẹ̑) med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
- četrtolétnik -a m (ẹ̑) redko dijak ali slušatelj četrtega letnika: bogoslovec četrtoletnik; četrtoletnik gimnazije ♪
- četŕtstoléten -tna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki traja četrt stoletja: četrtstoletni razvoj ♪
- četŕttón -a m (ȓ-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih ♪
- četŕttónski -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami ♪
- četŕtúren -rna -o prid. (ȓ-ȗ) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo ♪
- četvéren -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami ♪
- četverína -e ž (í) zastar. četverovprega ♪
- četvérnica -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego ♪
- četvérnik -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi ♪
- četverodélen -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
- četveroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
- četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
- četverokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba ♪
- četverokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
- četverolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima štiri liste: četverolistni snopič ♦ bot. četverolistno cvetno odevalo ♪
- četveronóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj ♪
- četveronóžec -žca m (ọ̑) žival, ki ima štiri noge: urnega četveronožca ni zadel ♪
- četveronóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko četveronog: četveronožne živali ♪
9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826