Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (9.676-9.700)



  1.      čêpoven  -vna -o prid. (é) elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik; čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
  2.      čepún  -a m () nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun
  3.      čerávno  vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna
  4.      čerén  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki ima veliko čeri: čereni obalni pas
  5.      černíd  -a m () na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest: uporniki so strahovali mesto z grofi in černidi vred
  6.      černozjóm  -a m (ọ̑) geogr. zelo rodovitna črna stepska prst: področje černozjoma
  7.      červónec  -nca m (ọ̑) starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci ♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
  8.      česálen  -lna -o prid. () namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
  9.      česálnica  -e ž () frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan
  10.      česálnik  -a m () tekst. stroj za česanje prediva
  11.      česánje  -a s () glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva
  12.      česánka  in čésanka -e ž (á; ẹ́) tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
  13.      čêsen  -sna m (é) začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje ♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  14.      česmín  -a m () češmin: nabirati česmin
  15.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
  16.      česnálo  -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro
  17.      česnánje  -a s () glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem
  18.      česnáti  -ám nedov.) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo
  19.      čêsnik  -a m (é) nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik
  20.      čêsniti  -em in česníti čésnem dov.; ẹ̑) ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil
  21.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica
  22.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius
  23.      čestítanje  -a s () glagolnik od čestitati: po sporočilu, da je diplomiral, je bilo slišati glasno čestitanje
  24.      češčèn  -êna -o prid. ( é) 1. rel. deležen češčenja: zelo češčen svetnik / Bog me je uslišal, hvaljeno in češčeno bodi njegovo sveto ime 2. raba peša čaščen: češčen in spoštovan mož
  25.      češčênamaríja  -e in češčêna maríja češčêne maríje ž (é-) star. molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: moliti češčenamarijo; pet očenašev in češčenamarij

   9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA