Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (9.426-9.450)



  1.      cmákniti  -em dov.) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil
  2.      cmárjenje  -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti
  3.      cméndra  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra
  4.      cmérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja
  5.      cmévkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od cmevkati: cvileče cmevkanje
  6.      cmévkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil
  7.      cmokánje  -a s () glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev
  8.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  9.      coklánje  -a s () glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev
  10.      cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe
  11.      cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo
  12.      cólnar  -ja m (ọ̄) zastar. mitničar, carinik: bil je colnar ob glavni cesti
  13.      colnína  -e ž () zastar. mitnina, carina: zahtevati colnino od soli; visoka colnina
  14.      compounden  gl. kompavnden
  15.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
  16.      concórde  -a [konkord] m (ọ̑) angleško-francosko nadzvočno potniško letalo: leteti s concordom
  17.      condottiere  gl. kondotjer
  18.      conferencier  gl. konferansje
  19.      confiteor  gl. konfiteor
  20.      coníranje  -a s () glagolnik od conirati: izvesti coniranje celotnega območja
  21.      conírati  -am nedov. in dov. () urb. določati namembnost posameznih površin: conirali so področje na obeh bregovih reke
  22.      cónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor
  23.      copotánje  -a s () glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
  24.      copôtniti  -em dov.) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
  25.      cópranje  -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem

   9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA