Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (9.426-9.450)
- cmákniti -em dov. (á ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil ♪
- cmárjenje -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti ♪
- cméndra -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra ♪
- cmérjenje -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja ♪
- cmévkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od cmevkati: cvileče cmevkanje ♪
- cmévkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil ♪
- cmokánje -a s (ȃ) glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev ♪
- cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu ♪
- coklánje -a s (ȃ) glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev ♪
- cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe ♪
- cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo ♪
- cólnar -ja m (ọ̄) zastar. mitničar, carinik: bil je colnar ob glavni cesti ♪
- colnína -e ž (ȋ) zastar. mitnina, carina: zahtevati colnino od soli; visoka colnina ♪
- compounden gl. kompavnden ♪
- cóna -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
- concórde -a [konkord] m (ọ̑) angleško-francosko nadzvočno potniško letalo: leteti s concordom ♪
- condottiere gl. kondotjer ♪
- conferencier gl. konferansje ♪
- confiteor gl. konfiteor ♪
- coníranje -a s (ȋ) glagolnik od conirati: izvesti coniranje celotnega območja ♪
- conírati -am nedov. in dov. (ȋ) urb. določati namembnost posameznih površin: conirali so področje na obeh bregovih reke ♪
- cónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor ♪
- copotánje -a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit ♪
- copôtniti -em dov. (ó ȏ) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila ♪
- cópranje -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem ♪
9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526