Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (9.126-9.150)



  1.      centrálen  -lna -o prid. () 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
  2.      centralíst  -a m () pristaš centralizma
  3.      centralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na centralizem: centralistična država; centralistično vodstvo / centralistična miselnost
  4.      centralizácija  -e ž (á) združitev na enem mestu, usmeritev v center, osredotočenje: odpraviti centralizacijo; centralizacija kapitala, industrije, oblasti; tendence po centralizaciji / državna centralizacija centralizem
  5.      centralizacíjski  -a -o () pridevnik od centralizacija: centralizacijski proces
  6.      centralizátorski  -a -o prid. () ki teži k centralizaciji: centralizatorski ukrepi; centralizatorske tendence
  7.      centralízem  -zma m () sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec
  8.      centralizíranje  -a s () glagolnik od centralizirati: centraliziranje kapitala, šolstva
  9.      centralizírati  -am dov. in nedov. () združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati vodenje revolucionarnega gibanja centralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
  10.      centrálno...  prvi del zloženk () nanašajoč se na osrednji del, središče: centralnoalpski, centralnoazijski
  11.      centrálnost  -i ž () lastnost centralnega, središčnost: lik bi v noveli tako pridobil glede na centralnost
  12.      céntričen  tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
  13.      centrifúga  -e ž () 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
  14.      centrifugálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila // teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka ◊ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja
  15.      centrifugálnost  -i ž () fiz. lastnost centrifugalne sile, sredobežnost
  16.      centrifugíranje  -a s () glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem
  17.      centrifugírati  -am nedov. in dov. () delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo
  18.      centripetálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje
  19.      centripetálnost  -i ž () fiz. lastnost centripetalne sile, sredotežnost
  20.      centríranje  -a s () glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge
  21.      centríranost  -i ž () lastnost centriranega: stroga centriranost oboka
  22.      centrírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana
  23.      centríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
  24.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  25.      centrosóm  -a m (ọ̑) biol. zrncu podoben del citoplazme živalskih celic: centrosom ima pri delitvi celic važno vlogo

   9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA