Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (90.299-90.323)


  1.      zmaterializírati  -am dov. (ȋ) 1. napraviti kaj materialno: čustveno življenje se ne da zmaterializirati 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga zmaterializirale zmaterializíran -a -o: zmaterializirana potrošniška miselnost ♪
  2.      zmátrati  -am dov. (ȃ) nižje pog. izmučiti: prenašanje bremen ga je zmatralo; danes sem se preveč zmatral zmátran -a -o: tako je zmatran, da še zaspati ne more ♪
  3.      zmàz  zmáza m (ȁ á) nar. prekmursko namaz, premaz iz blata, ilovice: zmaz v peči odpada ♪
  4.      zmázati  zmážem dov., zmázala in zmazála (á ȃ) 1. razmazati: dež je zmazal barve na letaku 2. ekspr. zmečkati: zmazati muho med prsti / kolesa tovornjaka so ga zmazala 3. žarg. premagati: naši nogometaši so zmazali goste / v jurišu so zmazali sovražnika 4. žarg. pojesti: zmazal je cel hlebec kruha; s slastjo je zmazal kosilo 5. slabš. slabo, nekvalitetno napisati: v naglici je zmazal članek; prim. izmazati ♪
  5.      zmázek  -zka m (ȃ) 1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov: namesto ostre svetle točke videti zmazek / progasti zmazki na sprednji šipi avtomobila 2. slabš. kar je slabo, nekvalitetno: ta članek je navaden zmazek; takega zmazka že ne obesim na steno / filmski, literarni zmazek / to je zmazek, ne pa lovski pes ♪
  6.      zmečíti  -ím in zméčiti -im dov., zméči tudi zmêči; zméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) star. zmehčati: zmečiti trdo kožo; kruh se je v mleku zmečil / njega bomo že zmečili ♪
  7.      zmečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek 3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč 4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali ● ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla zmečkán -a -o: zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka ♪
  8.      zméda  -e ž (ẹ̑) 1. stanje, ko nad stvarmi, položajem ni pregleda: delati, povzročati zmedo; zmeda na pisalni mizi / zmeda misli in pojmov 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: na cesti je nastala zmeda; v državi vlada zmeda / družbena, gospodarska zmeda; prometna zmeda / ekspr. sejati zmedo med ljudi 3. stanje, ko kdo nima urejenih, jasnih misli, predstav: njegovo govorjenje razkriva zmedo / ekspr. v glavi ima zmedo; spravljati koga v zmedo ♪
  9.      zmedíti  -ím dov., zmédil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: zmediti sadje; hruške so se že zmedile ♪
  10.      zmedléti  -ím [med in mǝd] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubiti moč, oslabeti: v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel 2. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela 3. ekspr. postati malo slišen: glasovi so počasi zmedleli zmedlèl in zmedlél -éla -o: zmedlel obraz; postati shujšan in zmedlel ♪
  11.      zmeglíti  -ím [mǝg] dov., zmeglì in zmègli; zmèglil (ȋ í) narediti kaj nejasno, motno: dim je zmeglil ozračje / solze so ji zmeglile oči; pren., knjiž. strah mu je zmeglil smisel življenja zmeglíti se postati meglen: nebo se je zmeglilo ● ekspr. pred očmi se mu je zmeglilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da vidi pred očmi meglo ♪
  12.      zmehčáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj (bolj) mehko: milnica zmehča kožo, nohte; sonce je zmehčalo sneg / zmehčati vosek s segrevanjem / zmehčati meso; zmehčati zelenjavo v sopari / sadje v kleti se je že zmehčalo / zmehčati usnje 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: z grožnjami, pretepanjem so ga zmehčali; ni se dal zmehčati 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj prijazen, naklonjen: njegova bližina jo je zmehčala; ob tem dogodku so se tudi starši zmehčali / glas se mu je zmehčal ● ekspr. pijača, strah zmehča človeku kolena zaradi vinjenosti, strahu postane človek negotov v hoji ◊ kem. zmehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli zmehčán -a -o: zmehčan sneg; ob slovesu je bil čisto zmehčan; zmehčana voda ♪
  13.      zmehčíšče  -a s (í) teh. temperatura, pri kateri se trdna snov začne mehčati: segreti steklo do zmehčišča; zmehčišče plastične mase ♪
  14.      zmehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) pomehkužiti: udobno življenje ga je zmehkužilo; živali se v hlevu zmehkužijo / s tako hrano se želodec zmehkuži ♪
  15.      zmehúriti  -im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti mehurje: nekatere kužne bolezni zmehurijo kožo; opečena roka se mu je zmehurila ♪
  16.      zmér  prisl. (ẹ̑) star. zmeraj: zmer dosti pridela / zmer bolj je vidno, da se ne razumejo ♪
  17.      zméraj  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmeraj se mu mudi; zmeraj je zatrjevala, da ničesar ne ve; zmeraj je prijazen; zmeraj mora imeti zadnjo besedo; ekspr. zmeraj in povsod hoče biti zraven / imaš kaj pijače? Zate zmeraj; ekspr. tak je od zmeraj odkar živi, obstaja 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmeraj so prišli ob istem času; bila je dobra kot zmeraj; zmeraj, ko je pomislil na domače, ga je obšlo domotožje / zmeraj znova kaj išče 3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmeraj delajo; še zmeraj se rad šali; še zmeraj je bolna; stari običaji so ponekod še zmeraj znani 4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: dobiti kaj za zmeraj; oditi, ostati za zmeraj / zdaj in za zmeraj 5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: delo se je zmeraj bolj kopičilo; vztrajali so, toda z zmeraj manjšim upanjem; živimo v zmeraj slabšem zraku ● evfem. za zmeraj je zaspala umrla je; iron. tako, zmeraj lepše izraža nejevoljo ♪
  18.      zmérjati  -am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ́) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni zmerjáje: zmerjaje in preklinjaje se je prerinil v ospredje zmerjajóč -a -e: zmerjajoč ga vso pot, ga je peljala domov; zmerjajoča ženska zmérjan -a -o: zmerjani otroci; biti od vseh zmerjan ♪
  19.      zmerjávka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki zmerja: zmerjavka je za hip utihnila 2. zmerljivka: izreči zmerjavko; ekspr. na nerodneža so se usule zmerjavke ♪
  20.      zmerljívka  -e ž (ȋ) groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči zmerljivko; ekspr. obsuti koga z zmerljivkami; kletve in zmerljivke ♪
  21.      zmérom  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmerom so ji nagajali; ključ nosi zmerom s seboj; ekspr.: zmerom in zmerom je vstajal izza mize; spremlja nas zmerom in povsod 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmerom se vrača ob istem času; kadar mu je pisala, mu je zmerom priložila denar / zmerom znova začenja prepir 3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmerom dežuje; še zmerom upajo, da se bodo vrnili; državi sta še zmerom v vojnem stanju 4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: tam bo ostal za zmerom; ta stvar je za zmerom izgubljena; to je njegova last za zmerom 5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: hrup je prihajal zmerom bliže; zmerom bolj tiho je bilo; zmerom več je ljudi, ki mislijo tako; plezali so zmerom više ● evfem. zaspati za zmerom umreti ♪
  22.      zmés  -í in -i ž, daj., mest. ed. zmési (ẹ̑) snov iz več snovi: narediti, pripraviti zmes; gosta, kašasta zmes; plinska, tekoča zmes; zmes goriva in zraka; sestavine zmesi / eksplozivna, vnetljiva zmes; hladilna zmes / zmes različnih barv mešanica // navadno s prilastkom kar je iz različnih sestavin: njegova govorica je zmes različnih narečij; zmes krščanstva in poganstva / do njega je čutil nekakšno zmes naklonjenosti in groze ♪
  23.      zmesáriti  -im dov. (á ȃ) redko razmesariti: napadalci so ga grdo zmesarili ♪
  24.      zmesíti  in zmésiti -im dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh // ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila zméšen tudi zmésen -a -o: slabo zmešeno testo ♪
  25.      zmésoma  prisl. (ẹ̑) zastar. vsevprek, brez razlike: zmesoma zabavljati na ves svet ♪

   90.174 90.199 90.224 90.249 90.274 90.299 90.324 90.349 90.374 90.399  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA