Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (89.899-89.923)


  1.      zdvájati  -am nedov. (ā) knjiž. dvomiti: nikar ne zdvajajte; zdvajal je, da bi bilo mogoče najti resnico / zdvajati nad uspehom svojega dela obupavati ♪
  2.      zdvojíti  -ím in zdvójiti -im dov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. zdvomiti: nikoli ni zdvojil o pravilnosti svoje poti / zdvojiti nad samim seboj obupati zdvojèn -êna -o in zdvójen -a -o: zdvojen človek; zdvojeni klici; bila je nesrečna in zdvojena ♪
  3.      zdvómiti  -im, in zdvomíti in zdvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) imeti, izraziti dvom, dvome: dozdaj je bilo njegovo prepričanje trdno, zdaj pa je nenadoma zdvomil; zdvomiti o uspehu, pog. v uspeh; zdvomil je, da bo delo dokončal // začeti domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: zdvomil je o njeni zvestobi / o tem človeku je že večkrat zdvomil; zdvomiti nad mladino ♪
  4.      zéba  -e ž (ẹ́) nar. ščinkavec: v grmovju pojejo zebe ♪
  5.      zébkati  -am nedov. (ẹ̑) brezoseb., otr. zebsti: obuj se, da te ne bo zebkalo ♪
  6.      zébra  -e ž (ẹ̄) 1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami: antilope, zebre in žirafe 2. žarg. prehod za pešce, označen s širokimi belimi črtami: avtomobil ga je podrl na zebri; iti čez cesto po zebri / zebra je že precej izbrisana črte 3. ekspr. progasta zaporniška, kaznjenska obleka: interniranci v bombažastih zebrah ♪
  7.      zébrast  -a -o prid. (ẹ̄) ki ima podobne proge kot zebra: osliček z zebrastimi nogami; zebrasto blago / zaporniki v zebrastih oblekah / žarg. zebrasti prehodi prečkajo ulico zébrasto prisl.: avtomobil so zebrasto pobarvali ♪
  8.      zébrat  -a m (ẹ̄) bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis: trgati zebrat / pisani zebrat ♪
  9.      zébrica  -e ž (ẹ̄) manjšalnica od zebra: živalski vrt ima dve mladi zebrici ♪
  10.      zébsti  zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo / rado jo zebe ∙ knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna // ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe ♪
  11.      zebú  -ja m (ȗ) zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus ♪
  12.      zefír  -ja m (ȋ) pesn. lahen, navadno topel veter: pihljanje zefirja ♪
  13.      zefir  tkanina gl. cefir ♪
  14.      zéh  -a m (ẹ̑) 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh ♪
  15.      zéhati  -am nedov. (ẹ́) nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala zeháje: zehaje odgovoriti; glasno zehaje je pospravila posodo z mize zehajóč -a -e: zehajoč se je odpravil spat; zehajoči poslušalci ♪
  16.      zéhav  -a -o prid. (ẹ́) ki (pogosto) zeha: dremav in zehav je sedel za mizo / zehava usta ♪
  17.      zéhavec  -vca m (ẹ́) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec ♪
  18.      zéhec  -hca m (ẹ̑) knjiž. zehanje: trudila se je prikriti zehec ♪
  19.      zehljáj  -a m (ȃ) nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: kratek, krčevit zehljaj ♪
  20.      zéksar  -ja m (ẹ́) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev; šestica: plačati zeksar ♪
  21.      zél  -í [zeu̯] ž (ẹ̑) 1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih ♦ bot. račja zel vodna kuga 2. redko zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima ♪
  22.      zèl  zlà zlò [zǝu̯] prid., zléjši (ǝ̏ ȁ ȍ) knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje // ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene 2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda // redko hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima ● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali ♪
  23.      zelíka  -e ž (í) knjiž. rastlina z neolesenelim steblom: zelike, grmi in drevesa ♪
  24.      zelíščar  -ja m (ȋ) kdor nabira ali prodaja zdravilne rastline: iskal je pomoč pri nekem zeliščarju / v mestu sta dve lekarni in zeliščar ♪
  25.      zelíščarica  -e ž (ȋ) ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline: stojnice zeliščaric na trgu ♪

   89.774 89.799 89.824 89.849 89.874 89.899 89.924 89.949 89.974 89.999  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA