Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (8.926-8.950)


  1.      búnka  -e ž (ȗ) 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka ♪
  2.      búnkanje  -a s (ȗ) glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata; bunkanje s pestjo ♪
  3.      búnkast  -a -o prid. (ȗ) 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos ♪
  4.      búnkate  medm. (ȗ) posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate ♪
  5.      búnkati  -am nedov. (ȗ) 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu ♪
  6.      búnker  -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen ♪
  7.      bunkeráš  -a m (á) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše ♪
  8.      búnkerski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na bunker: bunkerska oprema / bunkersko življenje ♪
  9.      búnkica  -e ž (ȗ) kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami ♪
  10.      búnkniti  -em dov. (ú ȗ) udariti s pestjo: pošteno ga je bunknil v rebra ♪
  11.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila ♪
  12.      búren 2 -rna -o prid. (ȗ) star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme ♪
  13.      burgúndec  -dca m (ȗ) kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec ♪
  14.      burgúndski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino ◊ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode ♪
  15.      búrkanje  -a s (ȗ) glagolnik od burkati: burkanje valov ♪
  16.      búrkniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem ♪
  17.      burlésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost ♪
  18.      burlésknost  -i ž (ẹ̑) knjiž. groba šegavost, norčavost: pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake ♪
  19.      búrnat  -a -o prid. (ȗ) poln burje, vetroven: vreme je bilo mrzlo in burnato ♪
  20.      búrnica  -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov ♪
  21.      búrnik  -a m (ȗ) nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom // vdolbina, v katero se ta zapah porine ♪
  22.      búrnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost burnega1: burnost takratnih časov / burnost debate // naglost, vihravost: v svoji burnosti ga je prezrl ♪
  23.      búrnus  -a m (ȗ) 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus ♪
  24.      buršikózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje ♪
  25.      buržoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost ♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec ♪

   8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA