Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (89.124-89.148)



  1.      zaslúžkar  -ja m () 1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka: razmere so ga prisilile, da je postal zaslužkar; drobni zaslužkarji; priložnostni zaslužkarji 2. slabš. kdor se ukvarja s posli, ki prinašajo velik, navadno neupravičen zaslužek: špekulanti in zaslužkarji / vojni zaslužkar ● star. večkratni zaslužkar kdor pridobiva dohodek, zaslužek iz več virov
  2.      zaslúžkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zaslužkarje ali zaslužkarstvo: zaslužkarski posli / zaslužkarska miselnost / zaslužkarska družba
  3.      zaslúžkarstvo  -a s () ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka: v zaslužkarstvo usmerjena dejavnost
  4.      zasmèh  in zasméh -éha m ( ẹ́; ẹ̑) izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami: zasmeh ga je prizadel; namesto priznanja je doživel zasmeh; ciničen, krut zasmeh / sprejeli so ga z zasmehom ∙ ekspr. biti komu v zasmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok zasmehovanja // izraz obraza, ki kaže tak odnos: zaničljiv zasmeh na obrazu, v očeh
  5.      zasmehljáti se  -ám se dov.) knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo: mati se je zasmehljala otroku; ljubeznivo, nebogljeno se zasmehljati / ekspr. njene oči so se zasmehljale
  6.      zasmehljív  -a -o prid. ( í) ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehljiv izraz na obrazu; zasmehljiv nasmeh / zasmehljive besede; zasmehljiv vzdevek zasmehljívo prisl.: zasmehljivo reči
  7.      zasmehljívec  -vca m () redko zasmehovalec: ciničen zasmehljivec
  8.      zasmehljívka  -e ž () redko 1. zasmehovalka: zasmehljivka ni umolknila 2. zasmehljiva pesem: pisati zasmehljivke / ostra zasmehljivka na oblast
  9.      zasmehljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zasmehljivega: grenka zasmehljivost na obrazu / draži jih njegova zasmehljivost
  10.      zasmehoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce
  11.      zasmehoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka
  12.      zasmehováti  -újem nedov.) navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehovati koga zaradi njegove strahopetnosti; zasmehovati razvade in napake ljudi / v drami, pesmi zasmehovati koga zasmehujóč -a -e: zasmehujoč glas; zasmehujoči verzi zasmehován -a -o: zasmehovani politiki; biti preganjan in zasmehovan
  13.      zasmejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., zasméj se in zasmèj se zasméjte se stil. zasméjaj se zasmejájte se; zasmejál se stil. zasméjal se zasmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo: spogledali so se in se zasmejali; komaj se je zasmejal, že ga je posilil kašelj; zasmejati se komu; zasmejal se je sam pri sebi; ekspr. zasmejati se od srca; zasmejati se na ves glas; ekspr. zasmejati se na vse grlo, na vsa usta močno, glasno; hripavo, ekspr. široko se zasmejati; prisrčno, veselo, zaničljivo se zasmejati; zasmejal se je kot bi orehe stresal glasno, hrupno / ekspr.: ves obraz se mu je zasmejal; zasmejati se z očmi / pa smo te, so se zasmejali; pren., ekspr. srce se mu je zasmejalo ● ekspr. ob pogledu na polno mizo se mu je kar samo zasmejalo njegov obraz je izrazil veliko zadovoljstvo, veselje; pesn. izza oblakov se je zasmejal mesec je zasvetil, zasijal; pog. zasmejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehniti
  14.      zasméjčkati se  -am se dov. (ẹ̑) otr. zasmejati se: punčka se je poredno zasmejčkala
  15.      zasmetíti  -ím dov., zasmétil ( í) narediti kaj smetno: zasmetiti vodo / zasmetiti sobo zasmetèn -êna -o: zasmeten vodnjak
  16.      zasmíliti se  -im se dov.) z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem zasmilil; ekspr.: zasmilil se jim je do srca; žalosten je, da bi se kamnu zasmilil zelo
  17.      zasmodíti  -ím dov., zasmódil ( í) 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: zasmoditi prt pri likanju; zasmoditi si obleko nad ognjem 2. prismoditi: zasmoditi golaž; mleko se je zasmodilo / zasmoditi kosilo 3. star. narediti, da kaj začne goreti; prižgati: zasmoditi stenj / zasmoditi si cigaro zasmojèn -êna -o: zasmojena jed; zasmojene hlače; sam.: diši po zasmojenem
  18.      zasmolíti  -ím dov., zasmólil ( í) 1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami 2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln 3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače zasmolíti se kem. spremeniti se v smolo: sušljiva olja se na zraku zasmolijo zasmoljèn -êna -o: zasmoljene in strgane hlače; deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda
  19.      zasmradíti  -ím dov., zasmrádil ( í) povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad: dim iz tovarne je zasmradil vse mesto; izpušni plini so zasmradili ozračje; zasmraditi stanovanje s cigaro zasmradíti se redko usmraditi se: voda v ribniku se je zasmradila zasmrajèn -êna -o: zasmrajen zrak; zasmrajena gostilna
  20.      zasmrájati  -am nedov. (á) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: zasmrajati ozračje
  21.      zasmrčáti  -ím dov. (á í) začeti smrčati: komaj je zaspal, je že zasmrčal // ekspr. smrčeč zaspati: ulegel se je na klop in že naslednji hip zasmrčal
  22.      zasmrdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti smrdeti: iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti po znoju in umazaniji; brezoseb. zasmrdelo je po zažganem, žveplu 2. z dajalnikom dobiti, začutiti odpor do česa: hrana mu je zasmrdela / ekspr. delo mu je zasmrdelo
  23.      zasmŕkati  -am dov. ( ŕ) večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos: zasmrkala je in potem so se ji ulile solze // ekspr. zajokati: ko je zaslišala žalostno novico, je zasmrkala
  24.      zasmúčati  -am in zasmúčati se -am se dov. () zapeljati se na smučeh: v loku je zasmučal po hribu navzdol
  25.      zasodíti  in zasóditi -im dov., zasójen ( ọ́) redko presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko

   88.999 89.024 89.049 89.074 89.099 89.124 89.149 89.174 89.199 89.224  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA