Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (89.074-89.098)


  1.      zasijáti  -síjem dov., zasijál (á ȋ) 1. začeti sijati: izza oblakov zasije sonce / ekspr. vstali bomo, preden zasije dan se bo zdanilo / zbudil sem se, ko mi je sonce zasijalo na oči posijalo // sijoč se pojaviti: na nebu so zasijale zvezde 2. ekspr. začeti odbijati svetlobo: ob siju sveče so zasijali pozlačeni napisi; v mesečini zasije voda sredi kotanje 3. ekspr. pokazati močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zasijal je od sreče, veselja / oči so mu zasijale; obrazi zasijejo v veselju 4. ekspr. odraziti se, pokazati se: med drevjem zasije jasa // odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njem je zasijalo upanje / kmalu nam zasije svoboda 5. ekspr. vzbuditi občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti; zablesteti: veselil se je, da bo zasijal pred njo ♪
  2.      zasíkati  -am stil. -síčem dov. (ȋ ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosi so zasikale; izpod dračja je zasikala kača; brezoseb. v travi je nekaj zasikalo // dati sikanju podoben glas: kosec je zamahnil in kosa je zasikala / nenadoma so zasikale granate // sikajoč uiti, zleteti: iz cevi je zasikala para / za ubežnikom so zasikali streli / plameni so zasikali proti reševalcem 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: zasikal je nekaj skozi zobe; pazi se, je zasikal ♪
  3.      zasíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip ♦ mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom 2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi 3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip ♪
  4.      zasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero // ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom // nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo zasípan -a -o: zasipan predel ♪
  5.      zasipávati  -am nedov. (ȃ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero // nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo sovražnikove položaje 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi ♪
  6.      zasíriti  -im dov. (í ȋ) usiriti: zasiriti kozje mleko zasíriti se 1. sesiriti se: mleko se je čez noč zasirilo 2. knjiž. strditi se: kri se zasiri ● ekspr. tudi v starosti se ni zasiril ni postal nedejaven, nesposoben zasírjen -a -o: zasirjeno mleko ♪
  7.      zasírjati  -am nedov. (í) usirjati: zasirjati mleko zasírjati se 1. sesirjati se: poleti se mleko rado zasirja 2. knjiž. strjevati se: kri se zasirja ♪
  8.      zasítiti  -im dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena: tečna jed človeka hitro zasiti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi koga z obljubami / zasititi jezik z narečnimi izrazi / zasititi svojo strast; zasititi željo koga po potovanjih 3. fiz. narediti, povzročiti, da kaka snov sprejme vase največjo mogočo količino česa: zasititi zrak s paro 4. publ. z veliko količino blaga narediti, povzročiti, da je ponudba večja od povpraševanja: zasititi trg / zasititi potrošnjo zasítiti se 1. postati tako sit, da je hrana odveč, nezaželena: pri jedi se takoj zasiti / zasititi se s sladkarijami 2. ekspr. postati komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi se ljubezni / zasititi se sonca in morja / zasititi se družbe koga 3. fiz. sprejeti vase največjo mogočo količino česa: zrak se je zasitil s paro / les se je zasitil z vlago 4. publ. postati tako poln blaga, da je ponudba večja od povpraševanja: trg se je zasitil zasíčen -a -o: z vlago zasičen zrak; trg je zasičen ∙ zasičen vonj vonj, katerega izrazitost, polnost ne more biti še večja ♪
  9.      zasivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo 2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice ♪
  10.      zasivíti  -ím dov., zasívil (ȋ í) knjiž. narediti kaj sivo: oblaki so zasivili dan zasivíti se sivo se pokazati: v daljavi se zasivijo stolpi / zasivilo se je jutro ♪
  11.      zaskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev: bik zaskakuje krave 2. knjiž. nepričakovano komu zastavljati pot, napadati koga: zaskakovati sovražnikovo vojsko ● zastar. zaskakovati komu pot zapirati mu pot ♪
  12.      zaskáliti se  -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: zaskaliti se v prst; zaskaliti se pri sekanju drv ♪
  13.      zaskeléti  -ím [kǝl in kel] dov., zaskelì in zaskêli (ẹ́ í) povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarec z bičem zaskeli / oko me je zaskelelo / brezoseb.: zaskelelo ga je od udarcev; zaskelelo ga je v kolenu / sončna svetloba ga zaskeli v oči // ekspr. povzročiti duševne bolečine: krivica, ponižanje zaskeli človeka ♪
  14.      zaskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen 4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč zaskočíti se 1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila 2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila zaskóčen -a -o: zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno ♪
  15.      zaskóčka  -e ž (ọ̑) teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti: pritrditi kotel na nosilec z zaskočko / vzmetna zaskočka ♪
  16.      zaskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha 2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki ♪
  17.      zaskórjiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila ◊ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage zaskórjen -a -o: zaskorjena zemlja ♪
  18.      zaskovíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom skovik: iz gozda je zaskovikala sova / zaskovikal je, da bi nas opozoril na nevarnost ♪
  19.      zaskózibóg  medm. (ọ̑-ọ̑) nar. primorsko zaboga, za božjo voljo: kaj bi še radi, zaskozibog; zaskozibog, pustite jih ♪
  20.      zaskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je močno zaskrbelo ● ali so poškodbe hude, jo je zaskrbelo je zaskrbljeno vprašala zaskrbljèn -êna -o ki je v skrbeh: biti, postati zaskrbljen; zaskrbljen zaradi česa, za kaj; zaskrbljena mati; vsa zaskrbljena je čakala na izvide // ki izraža skrb: zaskrbljen obraz, pogled; prisl.: zaskrbljeno gledati, vzdihniti ♪
  21.      zaskŕbljati  -am nedov. (ŕ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: ti problemi vedno bolj zaskrbljajo ♪
  22.      zaskrbljeváti  -újem nedov. (á ȗ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje zaskrbljujóč -a -e: zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi ♪
  23.      zaskrbljív  -a -o prid. (ȋ í) publ. skrb vzbujajoč, vznemirljiv: zaskrbljiv socialni položaj; zaskrbljive novice zaskrbljívo prisl.: stanje se zaskrbljivo slabša ♪
  24.      zasladíti  -ím dov., zasládil (ȋ í) knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom 2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod 3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto // narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami zaslajèn -êna -o: zaslajen zrak ∙ knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača ♪
  25.      zaslèc  -éca m (ȅ ẹ́) knjiž., redko rever: zaslec plašča; suknjič z zasleci ♪

   88.949 88.974 88.999 89.024 89.049 89.074 89.099 89.124 89.149 89.174  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA