Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (88.999-89.023)


  1.      zaríti  -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani zaríti se 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg ♪
  2.      zarívati  -am nedov. (í) s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zarivati kole v zemljo / ekspr. zarivali so jim puškine cevi v hrbet // s potiskanjem spravljati v določen položaj: zarivati zapah zarívati se zaradi kake sile prodirati v kaj: deli granat so se zarivali v hišo / klopi se zarivajo v kožo zajedajo // ekspr. spravljati se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: ščuke so se zarivale v blato ♪
  3.      zárja  -e ž (á) 1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo je zadremal pred jutrom; pren. vstaja zarja svobode ∙ ekspr. prišel je v vsej svoji zarji v vsem svojem sijaju, razkošju; ekspr. iti v nove zarje v nove, boljše čase 2. ekspr., navadno s prilastkom prvo znamenje česa: to obdobje prinaša zarjo znanosti ♪
  4.      zárjast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zarjo: zarjast oblak / zarjast žar žerjavice / zarjasto jutro ♪
  5.      zarjavélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zarjavelega: zarjavelost okovja na štedilniku / zarjavelost obraza porjavelost ♪
  6.      zarjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela ∙ stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli zarjavèl in zarjavél -éla -o 1. deležnik od zarjaveti: zarjaveli stroji; od sonca zarjavela dekleta 2. ekspr. postaran, ostarel: zarjaveli starci / zarjaveli nazori zastareli ∙ ekspr. zarjavela devica neporočena ženska ♪
  7.      zárjica  -e ž (á) ekspr. manjšalnica od zarja: jutranja, večerna zarjica ♪
  8.      zarjovéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela 2. slabš. zelo zakričati: zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti ♪
  9.      zarjúti  -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú) 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli 2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti ♪
  10.      zaróbek  -bka m (ọ̑) les. obrobek: narediti hlodu zarobek ♪
  11.      zaróbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. zasužnjiti: zarobiti premagano ljudstvo ♪
  12.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  13.      zaróčati se  -am se nedov. (ọ́) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko: mladi pari se zaročajo ♪
  14.      zaročíti  -ím dov., zaróčil (ȋ í) šport. dati, dvigniti roko nazaj: predročiti in zaročiti ♪
  15.      zaročíti se  -ím se dov., zaróčil se (ȋ í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo zaročèn -êna -o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec ♪
  16.      zárod  -óda tudi -a m (á ọ́; á) 1. živalski potomci, mladiči: samec in samica skrbita za svoj zarod; volčji zarod; zdrav zarod; zarod sinic; zarod iz prvega gnezda ♦ biol. jajca, ličinke, mladiči zlasti tistih živali, ki odlagajo jajca; deli rastlin za vegetativno razmnoževanje 2. star. rod: mlajši zarod že pozablja stare običaje / bil je prvi iz zaroda, ki se je naselil v teh krajih / človeški zarod človeštvo ● star. na trti je veliko zaroda nastavkov grozdov ♪
  17.      zaródek  -dka m (ọ̑) 1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek 2. poljud. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, strok. zasnova: zarodek cveta, semena 3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku // prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča ♪
  18.      zarodíšče  -a s (í) 1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče 2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda ♪
  19.      zarodíti  -ím dov., zaródil (ȋ í) 1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / redko trta je letos slabo zarodila obrodila 2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor zarodíti se knjiž. nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro zarojèn -êna -o: med ljudmi zarojeno sovraštvo ♪
  20.      zaródkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast ♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo ♪
  21.      zarógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu ♪
  22.      zarogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil ♪
  23.      zarogóziti  -im dov. (ọ́ ọ̑) agr. zamašiti špranje med dogami z rogozovino: zarogoziti sod ♪
  24.      zarojíti  -ím stil. -rójim dov., zarójil stil. zarôjil (ȋ í, ọ́) 1. začeti živahno letati v velikem številu: okrog njega so zarojile muhe / ekspr. na dvorišču so zarojila dekleta 2. redko vzrojiti: zakaj me ne ubogate, je zarojil nad otroki ● ekspr. vesele misli so ji zarojile po glavi začela je premišljevati o veselih rečeh ♪
  25.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko ♪

   88.874 88.899 88.924 88.949 88.974 88.999 89.024 89.049 89.074 89.099  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA