Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (8.876-8.900)



  1.      bučánje  -a s () glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
  2.      búčen 1 -čna -o prid. () nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
  3.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
  4.      búčman  -a m () šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
  5.      búčnica  -e ž () bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
  6.      búčnost  -i ž (ú) lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost
  7.      búden  -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
  8.      budílnik  -a m () redko budilka: budilnik ropoče, tiktaka
  9.      budístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere
  10.      búdnica  -e ž () 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
  11.      budník  -a m (í) knjiž., redko buditelj: pesniški prosvetitelj in budnik
  12.      búdniški  in budníški -a -o prid. (; ) lit. ki vzbuja narodno zavest: budniška poezija
  13.      búdnost  -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost
  14.      budžéten  -tna -o prid. (ẹ̑) proračunski: budžetno leto / budžetna sredstva
  15.      budžetíranje  -a s () glagolnik od budžetirati: decentralizirano budžetiranje; letno budžetiranje; sistem budžetiranja
  16.      bufoneríja  -e ž () gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija
  17.      bufonésken  -kna -o prid. (ẹ̑) tak kot v buffo operi: bufoneskna komičnost
  18.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
  19.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  20.      bújen  -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
  21.      bujênje  -a s (é) glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje
  22.      bujnobárven  -vna -o prid. () knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje
  23.      bujnolás  in bujnolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bujne lase: bujnolaso dekle
  24.      bujnoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko
  25.      bújnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost

   8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA