Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (87.474-87.498)


  1.      vtkáti  vtkèm dov. (á ȅ) s tkanjem narediti v kaj: vtkati vzorec v blago / ekspr. v delo so vtkali vse svoje znanje vnesli vtkán -a -o: v preprogo vtkan živalski lik ♪
  2.      vtláčiti  -im, in vtlačíti in vtláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) s tlačenjem spraviti v kaj: vtlačiti papir v špranjo ♪
  3.      vtočíti  vtóčim dov. (ȋ ọ́) spraviti kaj (tekočega) v kaj: vtočiti vino v steklenice ♪
  4.      vtòk  vtóka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od vtočiti, vtekati: odprtina za vtok vode 2. kraj, prostor, kjer kaj vteka: merjenje količine vode pri vtokih in iztokih ♦ strojn. turbinski vtok ♪
  5.      vtólči  vtólčem [ou̯] dov., vtólci vtólcite in vtolcíte; vtólkel vtólkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti v kaj: vtolči napis v skalo; s kladivom vtolči znamenje v kamen 2. s tolčenjem spraviti v kaj: vtolči kremo s prsti v kožo ♪
  6.      vtovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovarjati zaboje v vagon / vtovarjati sol na ladjo natovarjati ♪
  7.      vtovóriti  -im tudi vtovoríti -ím dov., vtovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovoriti blago v čoln / vtovoriti cement na ladjo natovoriti ♪
  8.      vtoževáti  -újem nedov. (á ȗ) žarg., jur. s tožbo zahtevati: vtoževati razvezo zakona ♪
  9.      vtréti  vtrèm tudi vtárem dov., vtrì vtríte; vtŕl (ẹ́ ȅ, á) z drgnjenjem spraviti v kaj: vtreti olje v usnje; vtreti si kremo v veke ♪
  10.      vtrétjič  prisl. (ẹ́) star. tretjič: vprašanje je ponovil vtretjič ♪
  11.      vúga  -e ž (ú) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi; kobilar: žvižganje vuge ♪
  12.      vúgava  -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo ♪
  13.      vulgarizácija  -e ž (á) glagolnik od vulgarizirati: upirati se vulgarizaciji izražanja / vulgarizacija filozofskega nauka; potvarjanje in vulgarizacija ♪
  14.      vulgarizátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarizator psihologije; popularizator in vulgarizator ♪
  15.      vulgarizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulgarizatorje ali vulgariziranje: vulgarizatorski nazori / vulgarizatorska dela ♪
  16.      vulgarízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje: izogibati se vulgarizmu 2. lingv. beseda, ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerna: uporabljati vulgarizme ♪
  17.      vulgarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj vulgarno: surovi izrazi pogovor vulgarizirajo 2. prikazovati kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: take razlage teorijo vulgarizirajo / vulgarizirati Cankarjevo sporočilo v parolo poenostavljati vulgarizíran -a -o: vulgarizirana oblika teorije ♪
  18.      vulgáta  -e ž (ȃ) rel. latinski prevod svetega pisma iz četrtega stoletja ♪
  19.      vúlgo  prisl. (ȗ) knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače: piše se Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik ♪
  20.      vúlva  -e ž (ȗ) anat. zunanje žensko spolovilo ♪
  21.      vúzem  -zma m (ú) nar. vzhodno velika noč: praznovati vuzem; na vuzem so streljali z možnarji; ob vuzmu ji je umrl oče ♪
  22.      vúzemski  -a -o [zǝm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas ♪
  23.      vz...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja ♪
  24.      vzádaj  prisl. (á) star. zadaj: vzadaj so opazili, da je padla; oče in mati sta hodila daleč vzadaj / tam vzadaj je še nekdo ♪
  25.      vzádi  prisl. (ā) star. zadaj: vzadi so štrleli vrhovi gora; najbolj vzadi so šli bolni in ranjenci / delala je vzadi za hišo / ostati vzadi za drugimi zaostati ♪

   87.349 87.374 87.399 87.424 87.449 87.474 87.499 87.524 87.549 87.574  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA