Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (87.374-87.398)


  1.      vsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot ● ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce ● ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj ♪
  2.      vsèskózi  tudi vsèskóz prisl. (ȅ-ọ̑) 1. nenehno, ves čas: vseskozi se je bala nesreče; vseskozi moramo hiteti; domači so ga vseskozi prosili, naj se vrne; vseskozi je upal, da jim bo uspelo 2. ekspr. popolnoma, v celoti: bil je vseskozi predan borec za mir; to so bili spretni, vendar ne vseskozi prepričljivi poskusi // izraža visoko stopnjo, mero: on je vseskozi natančen, pošten; položaj je vseskozi napet, nevaren ♪
  3.      vsèsokôlski  -a -o prid. (ȅ-ó) nanašajoč se na vse sokolske organizacije: vsesokolski zlet v Pragi ♪
  4.      vsesvétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vse svete: vsesvetsko cvetje / zunaj je bilo mrzlo vsesvetsko vreme ♪
  5.      vsešír  -a m (ȋ) knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj ♪
  6.      vseučilíšče  -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču ♪
  7.      vseučilíški  -a -o prid. (ȋ) knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor ♪
  8.      vseúm  -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
  9.      vsevdílj  prisl. (ȋ) knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje ♪
  10.      vsevéd  -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov ♪
  11.      vsevédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec ♪
  12.      vsevédež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža ♪
  13.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego ♪
  14.      vsèvedóč  tudi vsèvedòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči ♪
  15.      vsevíd  -a m (ȋ) knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi ♪
  16.      vsevídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem ♪
  17.      vsèvprék  prisl. (ȅ-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek ♪
  18.      vsèzavérodómcesárjevstvo  -a s (ȅ-ẹ́-ọ̑-á) ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja: vsezaverodomcesarjevstvo Kmetijskih in rokodelskih novic ♪
  19.      vsèzavezujóč  tudi vsèzavezujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki v vsem zavezuje, obvezuje: poezija kot vsezavezujoča stvaritev ♪
  20.      vsezbìl  -íla [iu̯] m (ȉ ȋ) knjiž. nasilnež: fant je bil pravi vsezbil ♪
  21.      vsèzdružujóč  tudi vsèzdružujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse združuje, povezuje: vsezdružujoča ideja; vsezdružujoča moč ljubezni ♪
  22.      vsíkdar  tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv ♪
  23.      vsíliti  -im dov. (í ȋ) doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsilil mu je več blaga, kot ga je naročil; denar mu je vsilil / vsiliti komu ceno; vsiliti način igre / vsilili so jim svoj jezik; vsiliti komu svoje mnenje, voljo / ekspr. kriza je vsilila spremembe zaradi krize so morale nastati // s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsilil mu je svojo hčer; vsilil se mu je za duhovnega vodnika / ekspr. kjer more, se vsili vsíliti se nezaželeno pojaviti se v zavesti: analogije so se vsilile same od sebe; vsilila se mu je neprijetna misel; spet se mu je vsilil tisti mučni prizor vsíljen -a -o: vsiljen poklic; ta oblast jim je bila vsiljena ♦ fiz. vsiljeno nihanje nihanje telesa, ki nastane zaradi periodično delujoče sile iz okolice ♪
  24.      vsiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, dosegati pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljevati kupcem blago; vsiljevati gostom pijačo / vsiljevati komu svoje mnenje, nazore, voljo; vsiljevati komu svoje prijateljstvo / vsiljevati tujo oblast, upravo // s prizadevanjem dosegati pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsiljevala mu je svojo hčer; vsiljeval se jim je za svetovalca, vodnika / ekspr. rada se vsiljuje moškim; kaj se vsiljuješ, saj vidiš, da te ne marajo vsiljeváti se nezaželeno pojavljati se v zavesti: ta misel, predstava se mu vsiljuje čedalje močneje / v spomin se mu vsiljujejo pretekli dogodki / ekspr. vsiljuje se mu sklep, da so to storili nalašč sklepa ♪
  25.      vsiljív  -a -o prid., vsiljívejši (ȋ í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden ♪

   87.249 87.274 87.299 87.324 87.349 87.374 87.399 87.424 87.449 87.474  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA