Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (8.701-8.725)
- brisálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
- brísanje -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov ♪
- briskánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora ♪
- británika -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko ♪
- británski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo ♪
- bríven -vna -o prid. (ȋ) ki se rabi za britje: brivno zrcalce ♪
- brívnica -e ž (ȋ) prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico ♪
- brívnik -a m (ȋ) električni brivski aparat: priključiti brivnik na napetost 220 V / električni brivnik ♪
- brívniški -a -o (ȋ) pridevnik od brivnica: brivniško okno ♪
- brizánca -e ž (ȃ) teh. lastnost, značilnost brizantnega: brizanca dinamita ♪
- brizánten -tna -o prid. (ȃ) teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč ♪
- brizántnost -i ž (ȃ) teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost ♪
- brizgálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za brizganje: brizgalna cev, črpalka ♪
- brizgálna -e ž (ȃ) stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna ♪
- brizgálnica -e ž (ȃ) 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico ♪
- brizgálnik -a m (ȃ) agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo ♪
- brízganec -nca m (ȋ) vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu ♪
- brízganje -a s (ȋ) glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom ♪
- brízgniti -em dov. (í ȋ) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded ♪
- brížen -žna -o prid. (í ȋ) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani ♪
- brižínski -a -o prid. (ȋ) lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku ♪
- brížnost -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela ♪
- brkljánje -a s (ȃ) glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu ♪
- brkljárnica -e ž (ȃ) redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli ♪
- brkónčica -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801