Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (86.624-86.648)


  1.      vivipár  -a -o prid. (ȃ) zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare ♪
  2.      vivisékcija  -e ž (ẹ́) 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe ♪
  3.      vívkati  -am nedov. (ȋ) dajati skovikanju podobne glasove: pribe vivkajo ♪
  4.      víza  -e ž (ȋ) pog. vizum: izdati vizo; zaprositi za vizo; veljavnost vize ♪
  5.      vizíja  -e ž (ȋ) 1. vidna zaznava brez stvarne podlage, privid: doživljati, imeti vizijo; vizije uživalcev mamil // zaznava prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: verjeti vizijam; sanjske vizije preteklih, prihodnjih dogodkov; vizije jasnovidcev 2. notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo, videnje: vizije so pri njem izrinile logično sklepanje; preroška vizija pesnika; vizije atomske vojne / v viziji je videl stroj, ki si ga je zamislil 3. izmišljena, fantazijska podoba (česa): slikar je ustvaril kompozicijo iz vizij; fantastična vizija resničnosti v pesmi; z glasbo upodobiti vizijo morja 4. navadno s prilastkom predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar (v prihodnosti) bila: uresničiti je hotel svojo vizijo sveta; dolgoročna vizija razvoja gospodarstva; Platonova vizija države // knjiž. dojemanje, razumevanje: renesančna vizija človeka; pesem izraža harmonično vizijo narave ◊ psih. psihedelična vizija; psiht. vizija vidna halucinacija, zlasti religiozno mistična; rel. vizija notranje doživetje, izkustvo česa nadnaravnega brez posredovanja čutnih organov; videnje ♪
  6.      vizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizijo: vizijsko doživljanje / povzdigniti resničnost v vizijsko podobo ♪
  7.      vizír  -ja m (í) 1. naprava za naravnavanje navadno merilnega instrumenta na opazovani predmet, točko: vizirji na daljnogledih geodetskih instrumentov; vizir pri fotografskem aparatu ♦ voj. pripomoček iz koncentričnih obročev za namerjanje strelnega orožja na cilj 2. nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz: spustiti vizir; šlem z vizirjem 3. premični del čelade, ki varuje obraz: čelada z mrežastim vizirjem ♪
  8.      vizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. naravnavati vizir na opazovani predmet, točko: vizirati vrh gore 2. knjiž., ekspr. opazovati, obravnavati: vizirati svet in sebe / vizirati literaturo skozi ideološka očala vizíran -a -o: svet, viziran z očmi pisatelja ♪
  9.      vizíta  -e ž (ȋ) 1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici: opraviti vizito; iti na vizito; pregledati bolnika pri viziti / glavna vizita 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: izogniti se viziti na meji; pri hišni viziti najti nedovoljene predmete ● zastar. hoditi na vizite na obiske ♪
  10.      vizitácija  -e ž (á) 1. rel. pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: opraviti vizitacijo; priti na vizitacijo; škofovska vizitacija 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: vizitacija sumljivih oseb; vizitacija zaporov ♪
  11.      vizitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizitacijo: vizitacijsko poročilo / vizitacijsko potovanje ♪
  12.      vizitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. rel. pregledovati in presojati delovanje kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: župnijo je vizitiral škof 2. knjiž. uradno pregledovati, preiskovati: pazniki so vizitirali ležišča jetnikov / doktor ga vizitira ♪
  13.      vizítka  -e ž (ȋ) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika: dati vizitko; izmenjala sta si vizitki / vizitka na vratih // ekspr. kar kaže lastnosti koga: lepo pogrnjena miza je vizitka gospodinje 2. enojen ali prepognjen kartonček za krajša sporočila po pošti v kuverti: prodajati razglednice in vizitke ♪
  14.      vizualizácija  -e ž (á) knjiž. vizualna predstavitev, upodobitev: pri vizualizaciji besedila upoštevati avtorjeva navodila ♪
  15.      vizualizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vizualno predstaviti, upodobiti: vizualizirati pisateljeve misli v filmu / vizualizirati dramsko besedilo uprizoriti vizualizíran -a -o: vizualizirano doživetje ♪
  16.      vízum  -a m (ȋ) dovoljenje za prehod čez mejo določene države, vpisano navadno v potnem listu: izdati vizum; čakati na vizum / sporazum med državama o odpravi vizumov / pog. podaljšati vizum rok veljavnosti vizuma; žigi vizumov ♦ jur. izhodni ki omogoča tujemu državljanu odhod iz države, prihodni ki omogoča tujemu državljanu prihod v državo, tranzitni vizum ki omogoča tujemu državljanu prehod čez ozemlje države ♪
  17.      vizúra  -e ž (ȗ) 1. črta od opazovalčevega očesa ali vizirne naprave do opazovanega predmeta, točke: dolžina vizure 2. knjiž. videnje, vizija: pisateljeva osebna vizura sveta; to je samo ena od mogočih vizur problema ♪
  18.      víža  -e ž (ȋ) 1. star. napev: zapisati, zapomniti si vižo; zažvižgati vižo znane pesmi; zlagati viže in besedila // s prilastkom melodija: igrati operetne viže; otožne viže; plesna viža 2. pog. krajša, navadno narodno-zabavna skladba: godci so igrali vižo za vižo; poslušati poskočne viže in valčke 3. star., v prislovni rabi, v zvezi z na način: na vse viže se je trudil / na tako ali drugačno vižo se bo rešil ● pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; star. na vsako vižo bo prišel gotovo ♪
  19.      vížar  -ja m (ȋ) 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja ♪
  20.      vížati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. peti, igrati narodno-zabavne pesmi, skladbe: godci so vižali same vesele 2. zastar. voditi, usmerjati: orači so vižali konje ♪
  21.      vížla  -e ž (ȋ) večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve: gojiti nemške ptičarje in vižle / madžarska vižla ♪
  22.      vjédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. zajedati se, prodirati: rja se vjeda v železo / svedri se vjedajo v skale / pas težke torbe se vjeda v ramena / njive so se vjedale vse globlje v travnike so segale / mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo ♪
  23.      vjésti se  vjém se dov., 2. mn. vjéste se, 3. mn. vjedó se tudi vjéjo se; vjéj se in vjèj se vjéjte se; vjédel se vjédla se, stil. vjèl se vjéla se (ẹ́) knjiž. zajesti se, prodreti: prah se vje v obleko / saje so se jim vjedle v roke / jeklene vezi so se mu vjedle v meso / gube so se mu vjedle v obraz / idejna gniloba se je vjedla v svet vjéden -a -o: v skale vjedena struga ♪
  24.      vkalkulírati  -am dov. (ȋ) ekon. pri kalkulaciji upoštevati v kakem znesku, vračunati: vkalkulirati v ceno prometni davek; vkalkulirati stroške za prevoz; pren., publ. vkalkulirati sporočilnost v umetnino vkalkulíran -a -o: v ceno je vkalkulirana tudi predvidena podražitev ♪
  25.      vkápati  -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem spraviti v kaj: vkapati zdravilo v uho; vkapati s kapalko ♪

   86.499 86.524 86.549 86.574 86.599 86.624 86.649 86.674 86.699 86.724  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA