Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (86.199-86.223)
- vélikobolgárski -a -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na veliko Bolgarijo: velikobolgarski šovinisti / velikobolgarski nazori ♪
- velikodúšje -a s (ȗ) stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: prevzelo ga je velikodušje / zahvaliti se komu za velikodušje ♪
- velíkokalíbrski -a -o prid. (í-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti največji kaliber: velikokalibrski top / velikokalibrsko strelivo ♪
- velíkokrat prisl. (í) izraža veliko ponovitev: velikokrat pomagati komu; velikokrat se srečava; ne zgodi se velikokrat, da bi bil kdo tako prijazen // s primernikom izraža visoko stopnjo: njihove potrebe so zdaj velikokrat večje kot prej ♪
- velikolépje -a s (ẹ̑) zastar. (izredna) lepota, sijaj: dvorsko velikolepje / prirediti slavje v vsem velikolepju ♪
- velikorúski -a -o prid. (ȗ) star. ruski: velikoruski jezik; velikoruski narod / velikoruska glasba ♪
- velíkosêrijski -a -o prid. (í-é) nanašajoč se na izdelavo v velikih serijah: velikoserijski izdelek / velikoserijska proizvodnja ♪
- vélikosŕbski -a -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na veliko Srbijo: velikosrbske ideje / velikosrbska politika ♪
- velikóst -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo a) razsežnosti: meriti velikost; razvrstiti po velikosti; majhna, povprečna velikost; velikost črk; velikost gozda; človek srednje velikosti / kip v naravni velikosti; listi zrastejo do velikosti dlani b) merljive količine: velikost zamude c) števila sestavnih enot: velikost kolektiva, skupine se je zmanjšala č) dolžine: velikost koraka, razdalje d) trajanja: velikost časovnih enot e) možnega razpona: velikost kazni, razlik f) nav. ekspr. intenzivnosti, učinka: velikost moči / velikost bolečine g) razsežnosti in delovanja ali dejavnosti: velikost kmetije ♪
- velikosvétski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: velikosvetski človek / velikosvetsko življenje / velikosvetska zabava razkošna ♪
- velíkrat prisl. (í) star. velikokrat: velikrat se spomniti na kaj; tam je že bil, a ne velikrat ♪
- velítelj -a m (ȋ) star. poveljnik, zapovednik: velitelj vojaškega oddelka / tako želi moj gospodar in velitelj ♪
- velják -a m (á) veljaven, vpliven človek: kmečki, mestni veljak; premožni veljaki / politični veljaki ♪
- veljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na veljake: veljaška hiša / veljaške zlorabe ♪
- veljáštvo -a s (ȃ) lastnost, značilnost veljakov: veljaštvo bogatih gospodarjev // ekspr. veljaki: pri mizi je sedelo veljaštvo ♪
- veljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse 2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več; vozovnica velja en dan; razpis velja do zasedbe delovnega mesta ♦ ekon. cena velja franko // po odločitvi pristojne osebe, organa obvezovati koga, da upošteva določeno dejstvo: cenik, vozni red še velja 3. imeti zagotovilo osebka o svoji izpolnitvi: obljuba, vabilo še vedno velja / brezoseb., kot podkrepitev velja, jutri se vidiva // imeti zaradi določenega dejstva, lastnosti vpliv na koga: njihovo mnenje tudi nekaj velja / ekspr. njegova mora veljati / ekspr. njegovi romani nekaj veljajo 4. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan: ta načela v družbi, znanosti še veljajo / velja samo dokaz 5. biti v skladu z
resničnostjo; držati: vremenske napovedi malokdaj veljajo / povedano velja tudi za naše razmere 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na splošno mnenje, prepričanje: ta beseda velja za nedostojno; trditev velja za sporno / veljati za odločnega, poštenega človeka // izraža, da ima kaj glede na dogovor, izkušnje lastnost, vlogo tega, kar izraža dopolnilo: to naj velja za kriterij / oglje je nekdaj veljalo kot zdravilo 7. z dajalnikom, z glagolskim samostalnikom biti namenjen komu: opozorilo, žvižg velja nam / vsem naj velja moja iskrena zahvala / publ. naša pozornost velja predvsem aktualnim dogodkom 8. brezoseb., ekspr., z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: to lepoto, zanimivost velja videti; tega človeka si velja zapomniti / velja omeniti, poudariti, da sam ni bil zraven 9. ekspr. stati, imeti ceno: avtomobil velja sto tisoč dinarjev / počitnice so nas veliko
veljale ● ekspr. korajža, pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje stala; ekspr. naj velja, kar hoče, poskusil bom izraža podkrepitev trditve; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ♪
- veljáva -e ž (ȃ) 1. pravna moč: zakon dobi, ohrani veljavo / odlok stopi v veljavo takoj začne veljati; prepoved ostane v veljavi / pravna, uradna veljava 2. kar je določeno z vplivom, ugledom koga ali česa zaradi določenega dejstva, lastnosti, ki se ceni, priznava: veljavo daje denar, položaj, poštenost; imeti, izgubiti veljavo pri ljudeh, v skupnosti; pridobiti veljavo, publ. na veljavi; družbena, pisateljska, politična veljava / javno mnenje dobiva vse večjo veljavo; njegova beseda ima pri njih veliko veljavo 3. v zvezi prihajati, priti do veljave postajati, postati zaradi učinka, uporabe cenjen, pomemben: železova ruda pride do veljave zlasti v bližini nahajališč premoga / glasba pride v akustičnem prostoru še bolj do veljave / dvom je prihajal vse bolj do veljave 4. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote; valuta: reforma veljave / zlata
veljava pri kateri je denarna enota vezana na vrednost zlata ● star. to je že ob veljavo ne velja več; se ne uporablja več; v veljavo je prišel nov vozni red začel je veljati; vstopnice ostanejo v veljavi za naslednjo predstavo ostanejo veljavne; ti znaki imajo mednarodno veljavo so mednarodno veljavni, upoštevani; publ. statistični podatki so kratkotrajne veljave veljajo kratek čas ♪
- vélmóž tudi vêlmóž -á m, mn. vélmožjé tudi vêlmožjé (ẹ̑-ọ̑; é-ọ̑) 1. nekdaj veljaven, vpliven pripadnik višjega družbenega sloja: poglavar se je posvetoval z velmožmi; plemenski velmožje 2. vznes. veljak: literarni, politični velmožje ♪
- vélo -a s (ẹ́) nar. zahodno tančica, pajčolan: velo ji je zakrivalo obraz / žalno velo ♪
- velocipéd -a m (ẹ̑) nekdaj vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon: voziti se z velocipedom ♪
- velodróm -a m (ọ̑) šport. kolesarsko dirkališče elipsaste oblike: steza velodroma; dirka na velodromu / odprti, zaprti velodrom ♪
- vélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje velega: velost listov / velost kože ♪
- vélter tudi wélter [vel-] neskl. pril. (ẹ́) šport., v zvezi velter kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: zmagati v velter kategoriji; boksar, rokoborec velter kategorije ♪
- vélterski -a -o prid. (ẹ́) šport., v zvezi velterska kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: boksar velterske kategorije ♪
- vélum -a m (ẹ̑) 1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro: ogrniti se z velumom // ogrinjalo za pokrit kelih, v katerem so posvečene hostije: vzeti velum s ciborija 2. lingv. mehko nebo: na velumu tvorjen soglasnik ♪
86.074 86.099 86.124 86.149 86.174 86.199 86.224 86.249 86.274 86.299