Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (85.949-85.973)



  1.      váški 2 -a -o prid. () nanašajoč se na naselje Vače: vaške arheološke izkopanine / vaška situla
  2.      vát  tudi wátt -a [vat] m () fiz. enota za merjenje moči ter toplotnega in energijskega toka: meriti v vatih; žarnica za šestdeset vatov [W]
  3.      váta  -e ž (á) rahel skupek bombažnih vlaken, ki so a) očiščena: dati si vato v uho; namočiti vato v razkužilo; kos, kosmič vate; zavojček vate; zamašek iz vate b) neočiščena: podložiti ramena plašča z vato; z vato polnjena prešita odeja / krojaška vata // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: luči mesta so bile ovite v snežno vato / skozi vato megle so prihajali neprijetni zvoki ● knjiž. zaviti koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnimgastr. sladkorna vata sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; lasasti sladkor
  4.      vátast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vato: vataste niti / vataste blazinice / vatasti oblaki
  5.      vátel  -tla [ǝ] m (ā) nekdaj dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm: pet vatlov platna / sedem vatlov dolga vrv / meriti na vatle // merilo za to enoto: lesen vatel / krojaški vatel ● star. prostega časa ima na vatle veliko; knjiž. tega ne moremo meriti z moralnim vatlom današnjih dni merilom; knjiž. druge meri po svojem vatlu po sebi
  6.      vaterpolíst  -a m () športnik, ki goji vaterpolo: tekma vaterpolistov
  7.      váterpólo  -a m (á-ọ̑) vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati vaterpolo / prvenstvo v vaterpolu; neskl. pril.: vaterpolo tekma
  8.      váterpólski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na vaterpolo: vaterpolska reprezentanca / vaterpolska tekma
  9.      vatírati  -am dov. in nedov. () podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja
  10.      vátlar  -ja m () nekdaj kdor prodaja blago na vatle: potujoči krošnjarji in vatlarji
  11.      vátméter  tudi wáttméter -tra [vat-] m (-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje moči električnega toka: prenosni vatmeter
  12.      vavčer  tudi voucher -ja [váčer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer
  13.      vávtara  -e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro
  14.      váza  -e ž (á) navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras: dati šopek v vazo; kristalna, porcelanasta vaza; nagrobna vaza ◊ arheol. bikonična vaza ki ima obliko dvojnega stožca; um. vaza antična lončena posoda
  15.      vazál  -a m () 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
  16.      vazálski  -a -o prid. () nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalska pogodba, prisega / vazalska odvisnost
  17.      vazálstvo  -a s () 1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom: pojav vazalstva 2. slabš. podrejenost, odvisnost: vazalstvo tujcem
  18.      vazektomíja  -e ž () med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije
  19.      vázica  -e ž (á) manjšalnica od vaza: otrok je razbil vazico; ozka steklena vazica
  20.      váža  -e ž (á) nar. ruša: odstraniti važo / obložiti z važami
  21.      vážič  -a m () žarg. bahač, postavljač: kakšen važič je; imeti koga za važiča / zmerjati koga z važičem
  22.      vážiti se  -im se nedov.) žarg. bahati se, postavljati se: zakaj se vedno važiš pred njim; važiti se s čim / nikar mu ne verjemi, saj se samo važi
  23.      vbadálo  -a s (á) priprava za vbadanje: igle, bodala in druga vbadala ♦ arheol. dletasto orodje, navadno iz odbitka
  24.      vbádati  -am nedov. () 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala // potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnega a) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo 4. redko zbadati: vbadati koga v roko ● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge
  25.      vbíjati  -am nedov. (í) 1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati: vbijati zagozde v bruna; vbijati žeblje v deske 2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati pri kom kako lastnost: vbijati komu pokorščino // navadno v zvezi vbijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbijati učencem v glavo matematiko, slovnična pravila / ves čas si je vbijal v glavo, da mora zdržati si je dopovedoval, se je prepričeval

   85.824 85.849 85.874 85.899 85.924 85.949 85.974 85.999 86.024 86.049  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA