Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (84.674-84.698)



  1.      trstíšče  -a s (í) s trsti porasel svet: močvirja in trstišča ob rekah
  2.      tŕstje  -a s () več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja
  3.      tŕstovec  -vca m () redko odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst: opirati se na trstovec / naslanjač iz trstovca
  4.      tŕš  -a m ( ŕ) 1. obsekano deblo, drevo: posekati trš; ozeleneli trši; dupline v bukovih trših; trši in štori 2. ekspr. tršat človek: postal je cel trš
  5.      tŕšast  -a -o prid. (ŕ) tršat: bil je širokopleč in tršast; tršasta ženska / tršaste obrvi namrščene
  6.      tršàt  -áta -o prid. ( ā) 1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada 2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti ● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato tršáto prisl.: tršato se je postavil predenj
  7.      tršátost  -i ž (á) lastnost, značilnost tršatega: tršatost postave / ekspr. tršatost kretenj nerodnost, okornost
  8.      tŕščica  tudi trščíca -e ž (ŕ; í) manjšalnica od trska: podkuriti s trščicami / svetiti s trščico
  9.      tŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na trg 2: trške hiše / trške pravice
  10.      trškogórec  -rca m (ọ̑) vino s Trške gore pri Novem mestu: natočiti trškogorca; steklenica trškogorca
  11.      tršljíka  -e ž (í) nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita: na robu gozda cveti tršljika
  12.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  13.      tŕtast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  14.      tŕtica 1 -e ž (ŕ) kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice: udaril se je v trtico
  15.      tŕtica 2 -e ž (ŕ) manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte
  16.      tŕtje  -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov
  17.      tŕtje  -a stil. trtjè -à s (ŕ; ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje
  18.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo
  19.      trubadúr  -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine
  20.      trubadúriti  -im nedov.) ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri 2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta
  21.      trubadúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na trubadurje: trubadurska lirika / trubadurski oboževalec dekleta
  22.      trubadúrstvo  -a s () lastnosti ali ravnanje, značilno za trubadurje: srednjeveško trubadurstvo / ekspr. fantovo trubadurstvo
  23.      trúd  -a m () velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja
  24.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. ( ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti
  25.      trudoljubív  -a -o prid. ( í) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje

   84.549 84.574 84.599 84.624 84.649 84.674 84.699 84.724 84.749 84.774  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA