Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (84.574-84.598)



  1.      trojíški  -a -o prid. () mat. ki ima za osnovo število tri: trojiški številski sestav
  2.      trójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka trižarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko 3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / rudarska trojka 4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka 5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki 6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka ◊ alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga
  3.      trójstvo  -a s (ọ̑) knjiž. 1. skupina treh izrazov, pojmov: razvijati šolstvo v skladu s trojstvom družba, ekonomika in kultura 2. trojnost: trojstvo nalog
  4.      trokár  -ja m () med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem
  5.      trókoló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi: voznik trokolesa / motorno, nožno trokolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trokolesom
  6.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑- ọ̑-) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum
  7.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev
  8.      tróla 1 -e ž (ọ̑) 1. žarg., elektr. trolejbusni tokovni odjemnik: izklopiti trolo 2. pog. trolejbus: čakati na trolo
  9.      tróla 2 -e ž (ọ̑) slabš. neumna, nespametna ženska: ta trola nič ne razume
  10.      trólejbus  -a m (ọ̑) avtobusu podobno električno vozilo za mestni promet: peljati se s trolejbusom; voznik trolejbusa
  11.      trólíst  -a m (ọ̑-) knjiž. list, sestavljen iz treh lističev: deteljni, hrastovi trolisti ♦ um. trilist
  12.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico
  13.      trómbast  -a -o prid. (ọ̑) podoben trombi: trombast vodni vrtinec; trombasta cev
  14.      trombocít  -a m () nav. mn., biol. brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi, krvna ploščica: ugotavljati število trombocitov v kubičnem centimetru krvi
  15.      trombóza  -e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo
  16.      trombozírati  -am dov. in nedov. () žarg., med. zamašiti se zaradi tromboze: žila je trombozirala trombozíran -a -o: trombozirane žile
  17.      trómbus  -a m (ọ̑) med. krvni strdek, ki nastane v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu
  18.      trómêja  -e ž (ọ̑-é) stikališče treh mej: približevati se tromeji / tromeja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo / tromeja parcel
  19.      trómésečje  -a s (ọ̑-ẹ̑) trimesečje: povečanje proizvodnje v zadnjem tromesečju
  20.      trómostóvje  -a s (ọ̑-ọ̑) most iz treh med seboj povezanih mostov: srečati se na tromostovju; gradnja tromostovja / Tromostovje v Ljubljani
  21.      trompéta  -e ž (ẹ̑) nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet
  22.      trompetíst  -a m () nižje pog. trobentač: trompetist v orkestru
  23.      tróók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) triok: trooki velikani
  24.      tróp  -a m (ọ̑) agr. trdi deli grozdnih jagod v drozgi: mošt vre na tropu
  25.      tróp  tudi trópus -a m (ọ̑) nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar: raziskovati trope

   84.449 84.474 84.499 84.524 84.549 84.574 84.599 84.624 84.649 84.674  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA